Avtorica: Zalka Grabnar Kogoj

Režija: Ajda Valcl

Izvedba: Milan Štefe

Koprodukcija: ŠKUC Gledališča in Gledališča Glej
Premiera: 30. maj 2008, Gledališče Glej

Zaprt sem, ampak dostopen.

Avtorica: Zalka Grabnar Kogoj
Režija: Ajda Valcl
Izvedba: Milan Štefe
Koprodukcija: ŠKUC Gledališča in Gledališča Glej

Premiera: 30. maj 2008, Gledališče Glej

Lektorica: Tatjana Stanič
Oblikovalca svetlobe: Janko Oven / Igor Remeta
Fotografinja: Nada Žgank
Oblikovanje: Damjan Ilić, Grupa Ee
Tehnik: Martin Šraj
Izvršna producenta: Simona Hamer / Iztok Ilc

Ampak Dane je monodrama, ki jo je avtorica razvila iz kratke zgodbe Koncert za nevrotika. S kratko zgodbo je bila uspešna na festivalu Fabula v proznem mnogoboju in se je ob spodbudi PreGlejevcev lotila obsežnejšega dela. Bralna uprizoritev je bila februarja 2007. Ampak Dane je avtoričin drugi celovečerni dramski tekst in prva uprizoritev.

Vsebina:
Jonatana Hruško in Daneta domnevno povezuje dolgoletno prijateljstvo in tesna medsebojna navezanost. Danetova nenadna oznanitev, da bo zaradi selitve v London zapustil prijatelja, v Jonatanu povzroči velik pretres, ki zamaje njegovo notranjo urejenost. Jonatan je ločen, ravnokar odpuščen babjak, predan prevajalec in kritikaster vsega, kar srečuje in kar ga obdaja. Prepričan je, da bi se imel Dane dosti bolje, če bi v London odpotovala skupaj. V dogajanje vstopimo na mestu, ko se Jonatan, globoko prizadet, protestno osami - zapre se v kopalnico - kjer njegova emocionalna stiska botruje neizprosnemu razčiščevanju odnosa do Daneta in ostalega sveta.

“Dobro se počutim. Drugi me pa ne razumejo. Problem je zunaj mene. Ne morem se sprijazniti s tem, da je človek manj ranljiv, če je prijazen. Nočem biti ranljiv, zato tudi nisem prijazen. Če bom prijazen, me bodo ljudje izkoriščali. Nočem, da me izkoriščajo. Zato tudi ne bom prijazen. Če bom prijazen, me bodo izkoriščali. Nisem pokvarjen! Zaprt sem, ampak dostopen.”

O ustvarjalcih:
Zalka Grabnar Kogoj, ki je diplomirala na Pedagoški akademiji, se je z gledališkim in s filmskim ustvarjanjem srečevala že med šolanjem. Kot statistka je z majhnimi prispevki sodelovala v slovenskih filmih in tv-oddajah, nastalih od leta 1974 do 1984. Novembra 2005 je prepričala na proznem mnogoboju v Ljubljani, kjer je v okviru festivala Fabula zmagala z zgodbo Koncert za nevrotika. V programu PreGleja je bila v sklopu 12 kratkih enodejank predstavljena Nikjer nikoli?, v režiji Tijane Zinajić (december 2005) in na festivalu Tedna slovenske drame v Prešernovem gledališču Kranj (marec 2006).
Njeno celovečerno dramo Ravnotežje si je bilo mogoče ogledati v okviru PreGleja, v Svečini na Literaturfahrt 06, New Yorku v Martin Segal Theater, in Workshop Theater ter v Ljubljani na festivalu Preglej na glas! 2006 in na Accidental Festival - Need Circuid, London 2007. Monodramo Ampak Dane je imela februarja 2007 prebrano v okviru programa PreGlej. Z besedilom Razpoke je sodelovala v performansu Devet lahkih komadov v Stari elektrarni (april 2007). Je tudi urednica portala www.pesem.si. Objavljala dramatiko, poezijo in prozo v Mentorju, Dialogih, v Literarnem nokturnu itd.

Ajda Valcl je diplomirala radijsko in gledališko režijo na AGRFT v Ljubljani. Na akademiji je (so)režirala Moliera, Ljubezen - zdravnik (2002); Flisarja, Kostanjeva krona; Shakespearja, Ukročena trmoglavka (2003) in Hamlet istega leta. Za diplomsko predstavo je zrežirala Zupančičevega Slastnega mrliča (2004). Kot asistentka režije je sodelovala z Dušanom Mlakarjem pri predstavi Na Cilju Thomasa Bernharda (SNG Drama Ljubljana 2004), z Diegom de Breo pri Marlowem Edvardu Drugem (SNG Drama Ljubljana, 2005), z Janezom Pipanom pri predstavi Katarina, pav in jezuit Draga Jančarja (SNG Drama Ljubljana, 2005) in z Borisom Cavazzo pri Prerekanjih Juliana Barnesa (SNG Drama Ljubljana, 2007). Tri leta je vzporedno organizirala in vodila igralsko-gledališke delavnice za srednješolce v Velenju.
Zrežirala je Rdečo kapico bratov Grimm v Gledališču Unikat (2006), v Lutkovnem gledališču Maribor je režirala Ringaraja po izboru različnih avtorjev K. Kocuter (2006), bralno uprizoritev Ampak Dane Zalke Grabnar Kogoj v Gledališču Glej (2007) in Pedenjpeda Nika Grafenauerja v Lutkovnem gledališču Maribor (2008).

Milan Štefe je predstavnik srednje generacije slovenskih igralcev. Je vrhunski interpret širokega igralskega razpona. Je stalni član igralskega ansambla v Mestnem Gledališču Ljubljanskem. Igral je v filmih, tv filmih in oddajah, sodeloval je z gledališčem Scipion Nasice, s Kozmokinetičnem gledališčem Rdeči pilot, z Gledališčem Glej, Lutkovnim gledališčem Jože Pengov, Mini teatrom, SNG Dramo Ljubljana, Prešernovim gledališčem Kranj in Plesnim teatrom Ljubljana. Za seboj ima več kot petdeset različnih vlog. Milan Štefe je prejel leta 1993 Borštnikovo nagrado za vlogo bolnika Martina v drami Kaj pa Leonardo? z obrazložitvijo: »Milan Štefe je v igri Kaj pa Leonardo? oblikoval lik bolnika Martina. Z matematično natančnostjo je prehajal iz subjekta v objekt, iz individualnosti v mehanicizem in tako vodil celotno dramsko dogajanje igre.« Je prejemnik Prešernove nagrade (akademijske) za vlogi Otello in Romea, W. Shakespeare (1985). Prejel je še Severjevo nagrado (1992), Nagrado za igro in animacijo (2003) in Priznanje Združenja dramskih umetnikov Slovenije za igralske stvaritev v letu 2004.