Krokijevo gledališče
18.1.10Besedilo: Meta Brulec, Ajda Rooss, Silvan Omerzu
Režija in likovna zasnova: Silvan Omerzu
Nastopa: Ajda Rooss
Izdelava lutk in scene: Silvan Omerzu, Žiga Lebar, Boštjan Žgajnar
Oblikovanje in izdelava kostuma: Iztok Hrga
Oblikovanje luči: Igor Remeta
Produkcija: Umetniško društvo Konj
Izvedba: Gledališče Konj
Premiera: 22. januarja 2010, 18ih v Gledališču Glej
Predstavo sta omogočila: Ministrstvo za kulturo RS in Mestna občina Ljubljana (oddelek za kulturo)
Krokijevo gledališče bo tretja v vrsti predstav, s katerimi želi gledališče Konj ustvariti otrokom ljube in prepoznavne junake. Z njimi so se v nadaljevanjih srečevali že v reviji Cicido. To so zgodbe o prijateljstvu, o odnosih do stvari in do narave. Dotaknile naj bi se otroških src, hkrati pa bi otroci z junaki spoznavali okolje in stvari v njem ter prijateljstvo, sočutje, občutljivost in drugačnost.
Krokijevo gledališče je predstava o prebujajoči se pomladi, o prijateljih, ki ti vedno priskočijo na pomoč, o spominih, predmetih in ljubezni.
Če smo v prejšnji predstavi predstavljali predvsem zimski čas, težko pričakovani sneg in snežne radosti, je tokrat na vrsti pomlad. Pomladi se prebuja narava, zgodijo se prve zaljubljenosti, in to je tudi čas, ko temeljito prezračimo in počistimo domove.
Tokrat je na vrsti Krokijeva hišica. Zajec Tine, veverica Zdenka in merjasec Pavle pomagajo Krokiju pospraviti hišico. V temačni kleti se Kroki sreča s strahom, tam pa najde tudi star dedkov kovček in v njem marionetno gledališče, ki ga je dedek sam izrezljal. Spomni se svojega otroštva, kako sta mu dedek in babica ob zimskih večerih uprizarjala predstave. Kroki se odloči, da se bo prijateljem zahvalil za njihovo pomoč tako, da jih bo povabil na predstavo.
Trilogija o krokodilčku Krokiju in prijateljih gradi na preprostih, a premišljenih odrskih postavitvah, ki že najmlajše uvajajo v svet pripovednosti, animacije, likovnosti, skratka v svet gledališča. Nevsiljivo, vendar natančno peljemo otroka skozi animacijo predmetov in vse do vedno bolj zahtevnih lutk. Otroke ne le zabavamo, temveč jih poskušamo še kaj naučiti, predvsem pa jim vzbuditi občutek do stvari in se jih dotakniti.
Predstava bo odigrana na premičnem odru, na katerem bo igralka animatorka z lutkami in skrbno izdelanimi rekviziti in elementi iz narave pričarala svet okoli nas, in na majhnem marionetnem odrčku, s katerima nas bo s klasičnimi marionetami popeljala v domišljijski svet marionetnega gledališča.
Gledališče Konj je že na začetku svojega delovanja dodobra pretreslo slovensko lutkarsko sceno. Prve predstave so polne črnega humorja in grotesknih likov, vzetih iz bogate zakladnice lutkarske zgodovine. Obravnavajo vselej aktualne teme, ki se naslajajo ob najnižjih človeških strasteh in se iz njih brez kakršnega koli plehkega moraliziranja sproščeno norčujejo. Po letu 2000 vnese Omerzu v svoje avtorske projekte novo dimenzijo poetike. Predstave so zazrte onstran, v metafizične dimenzije. Lutke pa se iz groteskne karikiranosti prelevijo v asketsko izčiščene skulpture.
Gledališče je gostovalo na festivalih po Sloveniji in v tujini. Za predstave Napravite mi zanj krsto (1993), Don Juan (1995), Kralj Ubu (1998), Oltarček Dona Cristobala (2000), Kdo bo Jodlu nataknil zanko (2003) ter trilogijo Misterij življenja in smrti s predstavami Zbogom princ (2001), Peskar (2003) in Svetnik Krespel (2004), so prejele številna priznanja, in sicer 12 mednarodnih ter 10 nagrad v Sloveniji. Za trilogijo je bil Silvan Omerzu, vodja gledališča, leta 2005 nagrajen z nagrado Prešernovega sklada.




