Konec igre v četrtek, 27. maja
Ponovitev diplomske predstave študentov AGRFT Konec igre v režiji Eve Nine Lampič si boste lahko ogledali v četrtek, 27. maja, ob 20h, v Gledališču Glej. Vabljeni.
Ponovitev diplomske predstave študentov AGRFT Konec igre v režiji Eve Nine Lampič si boste lahko ogledali v četrtek, 27. maja, ob 20h, v Gledališču Glej. Vabljeni.
Predstava Damirja Avdića Most na krvi, v kateri Avdić tudi nastopa, režirala pa sta jo skupaj z Markom Bulcem, bo danes, 24. maja ponovno na sporedu Gledališča Glej (vstop: 1eur). V petek, 28. maja pa bo predstava doživela prvo gostovanje v Bosni in Hercegovini, kjer se zgodba predstave tudi godi. V goste jo je povabil Teatar Kabare iz Tuzle. To bo, po uspešnem nastopu v zagrebškem centru Močvara, že drugo gostovanje Glejeve monodrame v tujini.
V soboto, 22. maja, ob 20. uri vas vabimo na ponovitev predstave Iz Principa, ob 21. uri pa na pogovor z Boštjanom Naratom, glasbenikom, ustanovnim članom Katalene in kantavtorjem, ki je za omenjeno predstavo ustvaril glasbo. Pogovor bo potekal v sklopu novega izobraževalnega programa Gledališča Glej, ‘Poslušaj’. Gledališče Glej se s Poslušaj podaja na pot raziskovanja in poglobljenega predstavljanja pomembnega področja gledališke umetnosti, področja scenske glasbe. Projekt »Poslušaj« se začenja z vodenimi tematskimi dopoldnevi/popoldnevi/večeri “Glejevih” ustvarjalcev scenske glasbe, na katerih avtorji glasbe v predstavi, ki si jo udeleženci srečanja predhodno ogledajo, pojasnijo ozadje in različne pristope k nastajanju glasbe ter jih pospremili z utemeljitvijo, zakaj so se odločili za določen glasbeni izraz. Vabljeni!
sobota, 15. maj 2010, Gledališče Glej, ob 20h.
Vabljeni k ogledu majske Miniaturke (kratke eksperimentalne gledališke forme), ki jo je tokrat pripravila skupina pod vodstvom režiserja Luka Martina Škofa
Multimedijska predstava / razstava v trajanju: UKRADENA PREDSTAVA ALI 100 KOPITARJEV
Režija in vizualizacija: Luka Martin Škof
Dramaturg in organizator: Andrej Zupanec
Nastopa: Luka Cimprič
Projekt se navezuje na komedijo Županova Micka, Antona Tomaža Linharta, vendar pa se zgodba povsem oddalji od tradicionalne in se v končni fazi bolj osredotoča na fenomen slovenske narodno zabavne kulture, ki po prepričanju ustvarjavcev predstavlja okamnino, »državo« znotraj Slovenije. Še več, kot mafija širi lovke na vse kontinente sveta.
V Ameriki je še posebej dobrodošla Slovenka polka.
Zakaj združujemo dva nacionalna ponosa? Pač! Občudujemo, problematiziramo in se zgražamo našemu izročilu, smernicam, ki nam jih ponujajo slovenski fenomeni. V zaključku postavljamo tezo kdo je Župan Jaka danes in kdo je njegova Micka; kako se obnašata če ju oživljamo z lastnim zavedanjem, da sta le dramska junaka?
Vabljeni!