Glej, Predstave

Predstave
Režiser: Božidar Mandić Igralci: Dragana Jovanović, Uroš Vukša, Predrag Mitrović, Nina Plavšić in Božidar Mandić. Analogije je sodobna predstava o premagovanju osamljenosti skozi spodbujanje čuta za tistega »drugega«. V svetu splošne odtujenosti se človek predvsem odtuji od samega sebe. Da bi spoznali sebe, nam je potreben nekdo drug. Analogije iščejo »isto« v vseh ljudeh. Analogija se vzpostavi, ko prepoznamo sebe v »tistemu nasproti nas«. Predstava izhaja iz ideje, da se morata koncept in igra razviti iz notranjosti samih igralcev. Gledališče „Porodice bistrih potoka“ (Družina bistrih potokov) ni ne amatersko ne profesionalno ampak »posvečeno« gledališče. Je del istoimenske komune, skupine družbeno aktivnih ljudi, ki so se prostovoljno odpovedali “dobrotam civilizacije”. Ustanovil jo je pisatelj Božidar Mandić, na valu mladinskih gibanj '68., v podobnem času kot je nastala tudi komuna “Družina v Šempasu” Marka Pogačnika. Komuna temelji na principih odprtega doma, skromnosti ekonomije in vrnitve k naravi, od samega začetka pa je tudi umetniško ustvarjalna. Po predstavi bo sledil pogovor z igralci ter krajša predstavitev »Pobude za REKOM«, o kateri bo spregovoril njen medijski koordinator Lazar Stojanović, sicer znan tudi kot režiser nekoč prepovedanega filma Plastični Isus. Pobuda za REKOM je iniciativa nevladnih organizacij s prostora nekdanje SFRJ, ki si prizadeva za ustanovitev Regionalne komisije za ugotavljanje dejstev o vojnih zločinih in drugih hudih kršitvah človekovih pravic (REKOM), ki so se zgodili v devetdestih letih na območju nekdanje Jugoslavije. Po zgledu tovrstnih komisij za »resnico in spravo«, namen REKOM-a je raziskati dejstva o vseh zločinih in kršitvah človekovih pravic, odpreti prostor, da se slišijo zgodbe žrtev in da se jim s tem povrne človeško dostojanstvo. Povezava predstave Analogije s Pobudo za REKOM je idejna. V osnovi predstave je prizadevanje da se v drugemu prepozna “jaz”, oziroma da se v vsakem posamezniku prepozna človek in človečnost, kar je navsezadnje tudi ena izmed izhodiščnih idej in eden izmed končnih ciljev Pobude za REKOM: da se žrtvam da osebnost, da nehajo biti številke v zgodovinskih interpretacijah in da ljudi iz drugih, zlasti nasprotujočih si skupin, začutijo sočutje, da v “drugem” prepoznajo človeka.
Foto galerija Foto: Marko Vukša
Kritike "Gledališče Glej je prejšnji teden v sklopu svoje nove programske iniciative »Glej, čez mejo« gostilo tri predstave s področja bivše Jugoslavije ... Vse tri predstave je namreč uokvirjala specifična, redka in občutljiva gledališka govorica, oropana vizualnega balasta ali zvočne izumetničenosti. Njihova skupna drža je v prvi vrsti povratek k izvorni, instinktivni in estetsko primitivni »gledališki ideologiji«, ki ima med drugim izredno sposobnost, da narodnokulturne razlike na eni strani specificira in poglobi, a jih po drugi strani zmore univerzalno, učinkovito in nadpomensko posredovati tudi v tuje okolje ... Gledališka skupina Porodica bistrih potoka (Družina bistrih potokov) iz podnožja planine Rudnik v Srbiji je gostovala s predstavo Analogije, v ta namen pa se je idejno povezala tudi z ljubljansko nevladno organizacijo Pobude za REKOM (Mirovni inštitut). Kolektivni duh te komune, odmaknjene daleč stran od urbanega okolja, se v uprizoritvi pokaže ravno v njihovi svojevrstni izvajalski rudimentarnosti, ki se ne nagiba k perfekcionizmu in klasični vzročno-posledični naraciji, temveč prek primerno stiliziranega prikaza lastne avtentičnosti nenasilno oriše problematiko manjšine. Ta opomba pa ni prežeta s kompleksi manjvrednosti niti ne opozarjajo nase kot na žrtve diskriminacije, pač pa s popreproščeno rekvizitno opremo kanalizirajo tisto ključno bistveno esenco – esenco sprejemanja drugega, njegove originalnosti in avtohtonega bivanja (kakršno koli že to je oziroma si upa biti). Člani komune niso profesionalni igralci, toda v njih je neredko zaznati presežek (notranje) energije, ki se prav zaradi njihovega specifičnega načina življenja izmika celostni doumljivosti, hkrati pa je dovolj močna, da zmore hipoma na intuitivni ravni zvezati skupaj nastopajoče in avditorij..." (Zala Dobovšek, Delo, 14. februar 2011)

Predstave

Režiser: Božidar Mandić
Igralci: Dragana Jovanović, Uroš Vukša, Predrag Mitrović, Nina Plavšić in Božidar Mandić.

Analogije je sodobna predstava o premagovanju osamljenosti skozi spodbujanje čuta za tistega »drugega«. V svetu splošne odtujenosti se človek predvsem odtuji od samega sebe. Da bi spoznali sebe, nam je potreben nekdo drug. Analogije iščejo »isto« v vseh ljudeh. Analogija se vzpostavi, ko prepoznamo sebe v »tistemu nasproti nas«. Predstava izhaja iz ideje, da se morata koncept in igra razviti iz notranjosti samih igralcev.

Gledališče „Porodice bistrih potoka“ (Družina bistrih potokov) ni ne amatersko ne profesionalno ampak »posvečeno« gledališče. Je del istoimenske komune, skupine družbeno aktivnih ljudi, ki so se prostovoljno odpovedali “dobrotam civilizacije”. Ustanovil jo je pisatelj Božidar Mandić, na valu mladinskih gibanj '68., v podobnem času kot je nastala tudi komuna “Družina v Šempasu” Marka Pogačnika. Komuna temelji na principih odprtega doma, skromnosti ekonomije in vrnitve k naravi, od samega začetka pa je tudi umetniško ustvarjalna.

Po predstavi bo sledil pogovor z igralci ter krajša predstavitev »Pobude za REKOM«, o kateri bo spregovoril njen medijski koordinator Lazar Stojanović, sicer znan tudi kot režiser nekoč prepovedanega filma Plastični Isus.

Pobuda za REKOM je iniciativa nevladnih organizacij s prostora nekdanje SFRJ, ki si prizadeva za ustanovitev Regionalne komisije za ugotavljanje dejstev o vojnih zločinih in drugih hudih kršitvah človekovih pravic (REKOM), ki so se zgodili v devetdestih letih na območju nekdanje Jugoslavije. Po zgledu tovrstnih komisij za »resnico in spravo«, namen REKOM-a je raziskati dejstva o vseh zločinih in kršitvah človekovih pravic, odpreti prostor, da se slišijo zgodbe žrtev in da se jim s tem povrne človeško dostojanstvo.

Povezava predstave Analogije s Pobudo za REKOM je idejna. V osnovi predstave je prizadevanje da se v drugemu prepozna “jaz”, oziroma da se v vsakem posamezniku prepozna človek in človečnost, kar je navsezadnje tudi ena izmed izhodiščnih idej in eden izmed končnih ciljev Pobude za REKOM: da se žrtvam da osebnost, da nehajo biti številke v zgodovinskih interpretacijah in da ljudi iz drugih, zlasti nasprotujočih si skupin, začutijo sočutje, da v “drugem” prepoznajo človeka.

Foto galerija

Foto: Marko Vukša

Kritike

"Gledališče Glej je prejšnji teden v sklopu svoje nove programske iniciative »Glej, čez mejo« gostilo tri predstave s področja bivše Jugoslavije ... Vse tri predstave je namreč uokvirjala specifična, redka in občutljiva gledališka govorica, oropana vizualnega balasta ali zvočne izumetničenosti. Njihova skupna drža je v prvi vrsti povratek k izvorni, instinktivni in estetsko primitivni »gledališki ideologiji«, ki ima med drugim izredno sposobnost, da narodnokulturne razlike na eni strani specificira in poglobi, a jih po drugi strani zmore univerzalno, učinkovito in nadpomensko posredovati tudi v tuje okolje ...
Gledališka skupina Porodica bistrih potoka (Družina bistrih potokov) iz podnožja planine Rudnik v Srbiji je gostovala s predstavo Analogije, v ta namen pa se je idejno povezala tudi z ljubljansko nevladno organizacijo Pobude za REKOM (Mirovni inštitut). Kolektivni duh te komune, odmaknjene daleč stran od urbanega okolja, se v uprizoritvi pokaže ravno v njihovi svojevrstni izvajalski rudimentarnosti, ki se ne nagiba k perfekcionizmu in klasični vzročno-posledični naraciji, temveč prek primerno stiliziranega prikaza lastne avtentičnosti nenasilno oriše problematiko manjšine. Ta opomba pa ni prežeta s kompleksi manjvrednosti niti ne opozarjajo nase kot na žrtve diskriminacije, pač pa s popreproščeno rekvizitno opremo kanalizirajo tisto ključno bistveno esenco – esenco sprejemanja drugega, njegove originalnosti in avtohtonega bivanja (kakršno koli že to je oziroma si upa biti). Člani komune niso profesionalni igralci, toda v njih je neredko zaznati presežek (notranje) energije, ki se prav zaradi njihovega specifičnega načina življenja izmika celostni doumljivosti, hkrati pa je dovolj močna, da zmore hipoma na intuitivni ravni zvezati skupaj nastopajoče in avditorij..." (Zala Dobovšek, Delo, 14. februar 2011)

Gledališče Glej
Gregorčičeva 3 1000 Ljubljana +386 1 251 66 79 info@glej.si Rezervacije: rezervacije@glej.si	Če želite biti obveščeni o dogajanju v Gledališču Glej, prijavite na Glejevo e-poštno listo. E-pošta: Prijava

Gledališče Glej

Gregorčičeva 3
1000 Ljubljana

+386 1 251 66 79
info@glej.si

Rezervacije:
rezervacije@glej.si

Če želite biti obveščeni o dogajanju v Gledališču Glej,
prijavite na Glejevo e-poštno listo.

E-pošta:

Prijava

Kazalo

Povezave

Glej, Facebook

Glej, Twitter

Glej, Flickr

SiGledal

PreGlej

eKumba

Artservis

Ministrstvo za kulturo

Mestna občina Ljubljana, Oddelek za kulturo

Javni sklad RS za kulturne dejavnosti

Nakup vstopnic

cena vstopnice - 10-15 EUR
študenti, dijaki in upokojenci (za večino predstav) - 7 EUR
otroške predstave - 5 EUR
brezposelni (ob dokazilu) - 0 EUR

Možnost skupinskih popustov (več na info@glej.si)

Blagajna se odpre 1 uro pred pričetkom predstave.

Rezervacije sprejemamo od ponedeljka do petka
do 17. ure izključno na rezervacije@glej.si

Vstopnice so na voljo tudi na:

International Partners

Glej Theatre is partner of DNA network, a member of IETM network and EEPAP.

In 2011 Glej Theatre has become a project coordinator of European Theatre Night for Slovenia.

Podpirajo nas