Peti festival dramske pisave Preglej na glas, ki bo potekal med 12. in 19. marcem 2010 v dvorani Duše Počkaj, Cankarjev dom, se letos deli na tri vsebinske sklope. Prvi, najbolj obširni sklop, so bralne uprizoritve slovenskih izvirnih dramskih besedil, od katerih večino predstavljajo besedila nominirana za Grumovo nagrado. Drugi sklop predstavlja izmenjava s sosednjo Hrvaško, tretji sklop pa nastopi dramskih avtorjev, ki se preizkušajo tudi kot performerji.

Producent: KD INTEGRALI
Soproducenti: Gledališče Glej, Cankarjev dom, 40. teden slovenske drame

… preglej na glas 2010, časosled dogodkov:

12. 3. ob 20ih v dvorani Duše Počkaj:
preglej: Zakon!
(preglejev kolaž bolj ali manj lahkih komadov)

13.3. ob 20ih v dvorani Duše Počkaj:
Ivo Prijatelj: Totenbirt
(bralna uprizoritev besedila nominiranega za Grumovo nagrado)
Režija: Jaša Koceli

14.3. ob 18ih v dvorani Duše Počkaj:
Žanina Mirčevska: Luknja
(bralna uprizoritev besedila nominiranega za Grumovo nagrado)
Režija: Ajda Valcl

ob 20ih v dvorani Duše Počkaj:
Ivo Svetina: Grobnica za Pekarno
(bralna uprizoritev besedila nominiranega za Grumovo nagrado)
Režija: Marko Bulc

15.3. ob 20ih v dvorani Duše Počkaj:
Simona Semenič: 24ur
(bralna uprizoritev besedila nominiranega za Grumovo nagrado)
Režija: Rona Žulj

16.3. ob 20ih v dvorani Duše Počkaj:
Janez Janša: Slovensko narodno gledališče
(bralna uprizoritev besedila nominiranega za Grumovo nagrado)
Režija: Miran Kurspahić

17.3. ob 12ih, Dramaturški seminar, AGRFT
Sodobni dramatik v vlogi performerja, okrogla miza
povezuje: Zala Dobovšek
(v sodelovanju z AGRFT)

17.3. ob 20ih v dvorani Duše Počkaj:
Goran Ferčec: Pismo Heinerju M. in Miha Marek: Kaliningrad
(bralni uprizoritvi)
bralnima uprizoritvama sledi diskusija, povezuje: Ana Perne
Režija: Jaka Andrej Vojevec
Režija: Ivan Talijančić

18.3. ob 20ih v dvorani Duše Počkaj:
Simona Semenič: Še me dej, beta spetakel, vnovič
(KD INTEGRALI)

19.3. ob 14ih Klub Lili Novy
Izmenjava slovenske in hrvaške dramatike, okrogla miza
(v sodelovanju s Tednom slovenske drame)

19.3. ob 20 ih  v dvorani Duše Počkaj:
Ivana Sajko: Rose is a Rose is a Rose is a Rose
(Zagrebačko kazalište mladih)

vsi dogodki so brezplačni

… Širše o festivalu
Preglej na glas, festival dramske pisave, je od svojih začetkov pred petimi leti prehodil dolgo in plodno pot iskanja drugačnih pristopov in načinov prezentacije sodobne (slovenske) dramatike. V svoj program je uvrščal še nepoznane pisce in jim, poleg predstavitve širši javnosti, nudil vrsto koristnih delavnic in preizkušanj različnih gledaliških praks.
Spremljevalni teoretični diskurz v obliki diskusij, okroglih miz in delavnic zapolnjuje vrzel profesionalnega premišljanja sodobne dramatike in ga hkrati - z njegovim dogajanjem pred javnostjo - demistificira.

Pretekli festivali bralnih uprizoritev (PreGlej na glas! 2006, PreGlej na glas! 2007, Festival dramske pisave 2008, PreGlej na glas!, 2009) so dokazali, da je takšno dogajanje za mlade ustvarjalce izredno dragoceno, saj si sproščeno in neobremenjeno izmenjajo izkušnje ter se spoznavajo z režiserji, igralci in gosti iz tujine. Hkrati pa podobni festivali širijo zavest o prisotnosti mlade dramatike in demantirajo nasprotne trditve. Uspehi piscev, ki so preko sodelovanja, izobraževanja ali branj na Preglej na glas! festivalu in programa Preglej, se kažejo v številnih krstnih uprizoritvah, knjižnih objavah in prisotnosti v zavesti strokovne gledališke javnosti.

Tako se prav skozi Preglej in PreGlej na glas! festival slovenska gledališka javnost spoznava z novimi dramskimi modeli in uprizoritvenimi praksami. Festival orje ledino na področju percepcije dramskega in gledališkega tudi skozi afirmiranje bralnih uprizoritev kot samostojnega žanra (in z nenehno nadgradnjo in raziskovanjem le tega) in s knjižnimi publikacijami dramskih tekstov (v sodelovanju z revijo Mentor, Apokalipsa in AGRFT).
V želji po iskanju novih načinov uprizoritev smo začeli serijo ad hoc projektov, ki izvirajo iz sodobnih dramskih tekstov, dramskih odlomkov ali uprizoritvenih scenarijev, kar se je začelo že leta 2007 z dogodkom ready made dramatike 9 Lahkih komadov, nadaljevalo pa s projektom Čas razcveta (Miha Marek) 2009, ki je v svoji drugi izdaji tudi otvoril lanskoletni festival.
Preglej je odigral ključno vlogo tudi pri realizaciji dramskih besedil Vse življenje Andreje Zelinka (2007), Let v Rim Mihe Mazzinija (2008), Skok iz kože Petra Rezmana (2009) - vsa tri besedila v okviru projekta Integriramo! v sodelovanju z MGL, Ampak Dane Zalke Grabnar Kogoj (2008) v sodelovanju s ŠKUC gledališčem in Nisi pozabila, samo ne spomniš se več Simone Semenič (2008).

… O uvodnem performansu Zakon!
Otvoritveni dogodek predstavlja odziv članov umetniške skupine Preglej na aktualno temo sprejemanja Družinskega zakonika.
Miha Marek dramski in medicinski amater, nadaljuje svoje raziskovanje družbene reprezentacije moškega premoženja, ki ga je pričel leta 2006 z učnim komadom Feminizem.
Naslov: Feminizem 2: vrnitev potlačenega.;
Peter Rezman je po letu 2005 ponovno, v laboratoriju Preglej, precej eksperimentiral z absurdom in tako z nesmislom osmislil svojo kratko dramsko for(m)o. V performansu bo udeležen s štirimi Pojavi.;
Barbara Skubic, piska ali nekaj takega, Naravno da naravno (nekoliko pitijski naslov za relativno realistično pričanje o popolnoma banalni stvari);
Maja Šorli, dramaturginja, wannabe dramatesa, avtorica teksta Družina je lahko raznospolna, istospolna ali pa ribiška;
Barbara Kartland, Brezmadežno spočetje;
Simona Hamer (se) še vedno išče. Išče tudi naslov svojega “prizorčka”. Vsem potencialnim najditeljem se zahvaljuje in sporoča, da ga lahko obdržijo ali donirajo v humanitarne namene.;
Zalka Grabnar Kogoj, dramatičarka, vedno rada pokuka v Preglej in se čudi, kaj bi vse morala spregledati. Včasih se navduši nad ornitologijo, naslov njenega komada Naredimo kukavice normalne..
Simona Semenič, piska, spet.

Preglejev laboratorij (skrajšano imenovan PGLab) je nastal iz skupine ljudi, ki so se srečali na delavnicah dramskega pisanja v Kranju v času 35. tedna slovenske drame in samoiniciativno nadaljevali srečevanja v pisarni Gledališča Glej, ki so v začetku leta 2006, po prizadevanjih dramaturginje in dramatičarke Simone Semenič, tudi uradno postala program Gledališča Glej. Skupina se redno srečuje z namenom branja lastnih tekstov in izboljševanja le-teh ter pisanja novih. Zaradi potrebe po preizkušanju napisanega na odru, so se začele bralne uprizoritve, ki so mnogokrat presegle svoj žanr v obliki celovečernih dogodkov.

Preglejev laboratorij je le ena od aktivnosti Pregleja; stalna ekipa udeležencev je v poglavju Ready-made besedila v slovenskem gledališču, Maje Šorli objavljenjem v Drama, tekst, pisava, MGL, 2008 imenovana Preglejčki.
Preglejčke zanima dramatika, čeprav nekateri objavljavljajo tudi poezijo in prozo. Rok Vevar, mentor delavnic v programskem letu 2006/07, je bil idejni vodja iniciative o lastnih ready-made besedilih, ki so se predstavila na dogodku Devet lahkih komadov in bila prijavljena na Grumov natečaj. V izvedbi performensa Devet lahkih komadov so sodelovali avtorice in avtorji na različni stopnji (ne)uveljavljenosti; Iztok Ilc, Miha Marek, Peter Rezman, Rok Vevar, Zalka Grabnar Kogoj, Jerneja Kušar, Simona Semenič. Devet lahkih komadov je provociral kot še neznana, nepreizkušena možnost odrskega dogodka in doživel kar nekaj kasnješih teoretičnih preizpraševanj in kritiških refleksij. Publika je lahko prosto prihajala in odhajala, deviacija od norme je razširjala možnost percepcije gledališkega dogodka; fokus je bil drugje in ne na formalno popolnim uprizarjanjem.

Umetniška skupina Preglej je leta 2007 dobila nagrado Zlato gnezdo za razvoj in mednarodno izmenjavo dramskih pisav.

Skupina se srečuje dvakrat na mesec in stalno razvija dramske tekste, diskutira v okviru skupnega interesa in pripravlja skupne dramske dogodke. Tako so v Gledališču Glej leta 2008 pripravili gledališko besedilni dogodek Vsi bi morali pravzaprav izstopiti v Ljubljani in leta 2009 bralni omnibus štirih črnih komedij Kaj pa je tu smešnega?, prav tako v Gledališču Glej.

… bralne uprizoritve besedil, nominiranih za nagrado Slavka Gruma
Pet dramskih tekstov, ki jih je komisija uvrstila v finalni boj za nagrado, bo bralno uprizorjenih in tako na živ način predstavljenih širši javnosti. Režija bo zaupana slovenskim in hrvaškim režiserjem.

… okrogla miza: Sodobni dramatik v vlogi performerja
povezuje: Zala Dobovšek

Okrogla miza, ki jo spet pripravljamo v sodelovanju z AGRFT, je usmerjena v detektiranje in premišljanje fenomena, ki je v veliki meri prisoten tudi v programu festivala: dramatik kot performer. O zgodovini pojava in njegovi razširjenosti v Sloveniji in po svetu se bomo pogovarjali s povabljenimi gledališkimi teoretiki in dramskimi avtorji.

… Goran Ferčec, Pismo Heinerju M.
Bralna uprizoritev teksta hrvaškega avtorja Gorana Ferčeca, mladega dramaturga, pisca in teoretika. Za dramo Pismo Heinerju M. je prejel 1. nagrado na avstrijskem natečaju leta 2007 na temo Pogovarjajmo se o mejah.
Goran Ferčec, je študiral umetnostno zgodovino in poljski jezik na Filozofski fakulteti v Zagrebu, a presedlal na Akademijo dramske umetnosti. Leta 2007 je bil dobitnik avstrijske dramske nagrade v sklopu projekta ‘Govoriti o granicama’ (Pogovarjajmo se o mejah). V obrazložitvi nagrade so zapisali, da je Ferčec napisal sijajen, kvaliteten in napet dramski tekst naslovljen Pismo Heneriju M. Tekst je bil preveden v nemščino in izdan v zavidljivi nakladi deset tisoč izvodov.
Ferčec v drami Pismo Henriju M. zgradi lik tipičnega antjunaka, ki mora kot vsak tipičen junak opraviti nalogo, vendar pa v tem primeru njegova naloga ni neka megalomanska akcija reševanja sveta, ni pa niti malo manj pomembna. Bistvo je v zavzemanju koščka javnega prostora (berlinski aerodrom Tegel) in svobodo govora v tem delčku prostora, v tem primeru, postane glasno branje pisma Henriju Mullerju politično dejanje par excellence. Vsa akcija je usmerjena na telo - na poslušnost telesa, na telo v gibanju, telo kot material, trpeče telo, na voajersko opazovanje, komentiranje in interakcija teles, ki obdajajo, telo, ki govori, ki prav tako predstavlja specifičično obliko subverzije družbenega reda. Skozi svojo monološko formo, neobvladljivo poplavo besed, ukazov, mitoloških in mnogih drugih referenc je tekst hkrati napad in ovira igralčevemu telesu. Političnost tega teksta ni samo zgodba, temveč je v veliki meri tudi forma, ki je kritično usmerjena proti tradicionalni dramski pisavi. Istočasno pa deluje samoironično in iskreno v potenciranju lastne slabosti.

… Miha Marek, Kaliningrad
Miha Marek je član umetniške skupine Preglej od samega začetka. Diplomiral je filozofijo in francoščino na Univerzi v Ljubljani. Njegova noviteta Kaliningrad je usmerjena k iskanju novih, iz inovativnih dramskih tekstov izhajajočih form in gledaliških jezikov. Tako postane bralna uprizoritev svojstven žanr, poligon možnosti za razcvet kreativnosti; tako avtorja samega, kot režiserja in igralcev.

… Simona Semenič, Še me dej
Še me dej je avtorski projekt dramaturginje, dramatičarke in performerke Simone Semenič, ki je s svojimi prejšnjimi projekti (predvsem Jaz, žrtev) orala ledino in hkrati postavila visoke kriterije na področju avtobiografskih in politično angažiranih predstav (performansov), pri katerih sama prevzame vse vloge: od avtorice teksta, režiserke do izvajalke.

… okrogla miza: Izmenjava slovenske in hrvaške dramatike
Okrogla miza želi vzpodbuditi gledališko sodelovanja med obema državama. Potreba po mednarodnih sodelovanjih se kaže tako na področju promocije, širjenja in medsebojnega oplajanja gledaliških prostorov kot tudi v večanju spektra teoretičnega diskurza.
Gostili bomo vidne predstavnike slovenskih in hrvaških inštitucij, ki se ukvarjajo z dramskimi besedili in z njimi prerešetali možnosti sodelovanja in konkretnih izmenjav z možnostmi uprizoritve dramskih besedil. Kot model nam bo služila ameriško slovenska izmenjava, ki se je zgodila v sklopu festivala PreGlej na glas! 2006.

… Ivana Sajko, Rose is a rose is a rose is a rose
Rose is a rose is a rose is a rose je naslov gledališkega projekta avtorice Ivane Sajko, ki je nastal v produkciji Zagrebškega gledališča mladih in Istrskega narodnega gledališča - Mestnega gledališa Pula, premiera je bila marca 2009. Rose is a rose is a rose is a ros je del projekta v sklopu katerega je Steirischer Herbst od sedem mladih avtorjev naročil dramske tekste, ki bi pričarali duh časa, oz. kot piše v uradni najavi:
80 leta so čas, ko je bilo konec sveta. : Dan potem, uničenje gozdov zaradi kislega dežja, AIDS - konec zgodbe na ta ali oni način. Apokaliptično raspoloženje kot občutke mladosti. Tudi 90 leta niso bila varna:Vojna se je nevarno približala Zahodu, države so razpadale, moderen je postal mednarodni terorizem, temperature so narasle. Individualno raspoloženje je postajalo vse bolj resignirano in vse je postalo zapleteno:Bilo je veliko poskusov, da se razloži vsak problem, istočasno pa so na plan privreli vroči individualistični problemi: »patchwork« družine, nezanseljivi pogoji zaposlovanja, razpad javne sfere in preobrazba zasebnega v javno življenje. In kaj zdaj? Prihodnost sveta in prihodnost posameznika sobolj nezanesljive kot kdajkoli. Stavtri so očitno strašno komplicirane. Vseeno pa neka vrsta pragmatičnega optimizma ustvarja presenetljiv potencial. Ljudje pa še vedno z zaupanjem iščejo uporabno hipotezo, da je svijet moguče rešiti. “Reševanje sveta” je ekstremna metafora za zavsetno naivno vero v možnost delovanja.

… bilten
Festivalsko dogajanje tradicionalno spremlja bilten Dramočlen, katerega pod uredništvom Ane Perne pišejo slušatelji Glejeve Šole ustvarjalne kritike (mentorja: Rok Vevar, Ana Perne) in študentje dramaturgije (nadaljevanje uspešnega sodelovanja z AGRFT). Bilten vsebuje dramaturške razčlembe bralno uprizorjenih tekstov, eseje in komentarje o temah diskusij in okroglih miz in refleksije aktualnega gledališko-festivalskega dogajanja.

Spoštovani gospod župan Zoran Janković,

v vašem intervjuju v Objektivu ste pavšalno, malenkostno in poniževalno opravili z vprašanjem našega gledališča, ob tem pa opletali še z dobrim glasom pokojnega, g. Petra Božiča, citiram: “Njim pa je že pokojni Peter Božič rekel, da jih je treba zapreti, ker je njihova predprejšnja direktorica ves denar, ki ga je dobila od mesta, porabila za plače.”

Dovolite, da začnemo z nekaj demantiji. Ne vemo, kaj je rekel vam: v pogovorih z novo ekipo je leta 2007 g. Peter Božič izkazal veliko naklonjenost vsebinski prenovi tega najstarejšega neodvisnega gledališča v Sloveniji. To podporo je jasno izrazil tudi v prisotnosti vašega podžupana, g. Moderndorferja.

Žal pa se njegova podpora ni nikoli prevedla v konkretno, finančno podporo vaše uprave: v zadnjih treh letih je Gledališče Glej od Mestne občine Ljubljana prejelo točno 76.600,00 € za izvedbo vsakič znova od strokovne komisije potrjenih projektov, pri čemer smo samo v vzdrževanje prostora, ki je v lasti MOL, v teh istih letih vložili 62.620,52 € (81,75%).

Ob naših pogostih obiskih vaše pisarne so vam zelo dobro znane okoliščine, v katerih smo zadnja tri leta delovali. Ker smo po starem vodstvu podedovali velik dolg do ustvarjalcev, dobaviteljev in upnikov, smo ekipa in ustvarjalci tri leta delali za izredno nizke honorarje, da smo s sredstvi, namenjenimi programu, iz vseh možnih virov stanje sanirali. V vsem tem času ni nihče v našem gledališču prejemal “plače”, dohodka iz rednega delovnega razmerja, ker si tovrstne varnosti ekipa Gleja, kot še mnogi kulturni delavci, ne more privoščiti.

Znano vam je tudi, da od MOL ne prejemamo prav nikakršnih sredstev za upravljanje z infrastrukturo, ki jo razumemo kot temeljno in ključno za ljubljansko in slovensko kulturo. Kljub temu z njo ravnamo v javnem interesu in vedno znova na našem odru gostimo ogromno projektov in dogodkov, od za slovenski in evropski ključnih gledaliških festivalov (IETM, DNA, Ex Ponto, Mesto žensk, Mladi levi, Exodos, Gibanica, Goli oder, …) do projektov skupin, posameznikov in organizacij brez lastnih prostorov (Gledališče Konj, Gledališče Labirint, Gledališče FRU FRU, Fičo Balet, Zavod OPS, E.P.I. Center, Zavod Sploh, ZDUS, Gledališče ŠKUC, Via Negativa, AGRFT, …).

Iz vseh naših pogovorov zelo dobro veste, da ima Glej že tri leta novo vodstvo, na katerega se je nanašalo tudi novinarjevo vprašanje. Naš prenovljen tri letni program je potrdila in podprla strokovna komisija MzK, tiste malo projektov, ki smo jih glede na omejitve smeli prijaviti na MOL, pa je vsako leto podprla vaša komisija. Prav v letošnjem letu sta našo vizijo in načrte za štiri oziroma tri leta podprli tako komisija MzK kot komisija MOL. Kljub visoki oceni komisije ste nam pri MOL odobrili na letni ravni (glede na ostale prosilce in glede na predvidene stroške) disporoporcionalno malo sredstev. Z našo pritožbo (prilagamo) se je komisija strinjala, kar pa se spet ni prevedlo v konkretna dodatna sredstva.

Očitno se je vaša pavšalna in neinformirana ocena (v treh letih se niste ne vi, ne vaši podžupani kljub vabilom udeležili niti enega dogodka v našem gledališču) prevedla v konkretno finančno sliko. Smo pred zaprtjem?

Če nas je “treba zapreti”, kot pravite, nas zaprite. Dobro veste, da je v najemni pogodbi za naše prostore jasno določeno, da jo lahko MOL kadarkoli brez razloga razdre.
Če pa obstaja možnost, da ostanemo odprti, vas na tem mestu pozivamo:
• da izenačite pravice upravljavcev kulturnih prostorov v lasti MOL in nam torej namenite sredstva za upravljanje vaše infrastrukture
• da pojasnite razmerja med oceno strokovne komisije in odobrenimi sredstvi na programskem razpisu
• da pripravite investicijski načrt za objekte v lasti MOL vsaj do točke, kjer se posameznim upravljavcem omogoči zagotavljanje varnosti (in udobja) obiskovalcev
• in da končno razmislite o razmerjih in enakopravnem razdeljevanju sredstev med organizacijami v lasti MOL in neodvisnimi organizacijami.

Vsekakor pa vas prosimo, da se v prihodnje vzdržite žaljivih in pavšalnih komentarjev o našem gledališču. Vaša izjava ni razvrednotila samo treh let dela naše ekipe, temveč tudi kreativnost, požrtvovalnost in uspehe umetnikov, ki so ustvarili zadnje tri sezone našega gledališča.

V pričakovanju odgovorov,

ekipa Gledališča Glej:
Jure Novak, Inga Remeta, Simona Hamer, Matija Šturm, Mare Bulc

To soboto, 13. febrauarja ob 20ih v Gledališču Glej!

Min - I A - tur…………………………………Ka?

Knjižnica. Sošolca se učita kemijo. Njo odpelje znanost, on po ulicah išče zgodbe. Dvakrat se srečata v poslovnem svetu, oba sta postala uspešna Umetnika svojega področja, nihče od njiju ni zadovoljen.

Miza in dva stola.

Pet minutna zgodba dolga kot življenje pač ne dolgovezi, želi pa biti predstava.

Potem se znajdemo v gledališkem laboratoriju, kjer se trudi brez besed spregovoriti Dialog, Glasba se uči zaigrati v tišini, Scena pa pripravlja mizanscenske premike. Igralec pa? Nori znanstveniki izigrajo pajka in njegovo ustvarjalno pletenje mrež se spremeni v gangstrski film z umorom.

A ni prav to gledališki međik?

Delavnice znotraj katerih se učimo in skupaj z otroci ustvarimo in udejanjimo pravljico, ki si jo sami zamislimo. Delavnice znotraj katerih malčki postanejo igralci in se vživljajo v svoje domišljijske like, jih predstavijo in odigrajo na pravem gledališkem odru. Oblečeni v kostume, postavljeni na sceno postanejo pravi mali umetniki.

Kje: v prostorih Gledališča Glej (Gregorčičeva 3, Ljubljana).
Kdaj: ob sredah, od 16:30 do 18:30.
Za koga: otroke od 5 let naprej.

Število vpisnih mest je omejeno!

Začnemo v marcu in premiero predstave ustvarimo do konca aprila, natančneje 21.04.2010.
Predstavo, ki jo bomo skupaj ustvarili bomo uprizorili na odru Gledališča Glej, znotraj rednega programa Mali Glej ter jo popeljali na gostovanje na Lunin festival, v Tivoliju dne 13.06.2010.
Delavnice bodo potekale v sedmih srečanjih, ob sredah.
Trajajo dve uri!
1. srečanje: 3.03.2010
2. srečanje: 17.03.2010
3. srečanje: 31.03.2010
4. srečanje: 7.04.2010
5. srečanje: 14.03.2010
6. srečanje: 21.04.2010
7. srečanje: premiera predstave 24.04.2010 ob 11. uri

Kotizacija za sedem srečanj je: 120,00 EUR z DDV
(10% popust pri plačilu z gotovino, možnost plačila v 2. obrokih)

Informacije in prijave na: info@glej.si ali info@enostavnoprijatelji.si

Za več informacij pokličite na tel: 031/452-247 (Uroš)

Režiserka: Eva Nina Lampič
Dramaturginja: Ana Prislan
Igrajo:
Nagg: Andrej Zalesjak
Nell: Alja Kapun k.g.
Hamm: Vito Weis
Clov: Blaž Setnikar

Produkcija VII. semestra dramske igre, gledališke režije in dramaturgije
Producent: AGRFT
Fotograf: Željko Stevanić
Vir: Arhiv AGRFT

Premiera: 30. januar, 2010, Gledališče Glej

“Nekaj gre svojo pot.”

Scenografinji in kostumografinji: Manca Bajec, Tina Dobrajc
Lektorica: Tatjana Stanič
Asistentka lekture: Lena Vastl
Zunanje oko: Katja Legin

Oblikovanje luči: Borut Bučinel

foto: Željko Stevanić

Mentorji:
Dramska igra in gledališka režija: red. prof. Janez Hočevar, doc. mag. Tomi Janežič
Dramaturgija: doc. dr. Blaž Lukan
Scenografija: red. prof. Meta Hočevar, doc. mag. Jasna Vastl
Kostumografija: izr. prof. Janja Korun

Znotraj programa Mali Glej igramo in uprizarjamo predstave za otroke in mladino, vsako drugo soboto v mesecu ob 11. uri.

V letošnjem letu si Mali Glej želimo razširiti in znotraj njega omogočiti tudi drugim producentom igranje in uprizarjanje predstav za otroke in mladino, v naši dvorani.

Zagotavljamo vam dvorano, tehnično opremo ter tehnično osebje; promocijo in oglaševanje projekta, v skladu z oglaševanjem projektov, ki so v gosteh.
Inkaso odigrane predstave v celoti pripada producentu.
Po tej poti vas pozivamo, da se s svojimi predstavami prijavite k sodelovanju pri programu Mali Glej.

Ob prijavi, ki jo pošljite na e mail naslov inga@glej.si, potrebujemo:

•opis predstave in navedbo producenta (in možnih koproducentov)
•DVD posnetek (lahko po pošti na naslov Gledališče Glej, Gregorčičeva 3, 1000 Ljubljana s pripisom: za Ingo Remeta)
•3 fotografije
•tehnične zahteve v zvezi z uprizoritvijo

V primeru zadostnega števila prijav bomo program Malega Gleja okrepili na uprizarjanje predstav vsako drugo soboto, ob 11. uri.

Poziv je odprt do konca leta 2010!

Odprti smo za vse dodatne informacije in morebitna vprašanja!

Prijave na vse tri delavnice sprejemamo vključno do 25. februarja 2010 na elektronskem naslovu pgk@pgk.si ali na naslovu Prešernovo gledališče Kranj, Glavni trg 6, s pripisom »Prijava na dramske delavnice«.
Prijava mora (poleg posebnih zahtev posamezne delavnice) vsebovati ime, priimek, naslov, telefon in elektronski naslov.

1. DELAVNICA DRAMSKEGA PISANJA: PSIHODRAMA
Delavnico z naslovom PSIHODRAMA bodo vodili gledališki režiser in pedagog na AGRFT v Ljubljani Tomi Janežič, beograjski psihiater in vodja Inštituta za psihodramo v Beogradu dr. Vladimir Milošević ter psihodramatičarka in igralka Hedva Novich iz Izraela.
Delavnica bo potekala med 29. in 31. marcem 2010 in je namenjena mladim dramatikom, ki jih zanima psihodrama in ki bi radi izvedeli, kako uporabljati tehnike psihodrame pri kreativnem dramskem pisanju.
Največje število udeležencev je dvajset (20). Prosimo, da prijavi priložite še kratek življenjepis.

2. DELAVNICA DRAMSKEGA PISANJA ZA MLADE DRAMATIKE
Delavnico z naslovom DOGODEK V MESTU GOGI bo vodila hrvaška dramatičarka in pedagoginja na zagrebški igralski akademiji Ivana Sajko in bo potekala med 31. marcem in 2. aprilom 2010. Namenjena je mladim dramatikom, ki že poznajo osnove dramskega pisanja in bi radi svoje znanje še nadgradili.
Največje število udeležencev je pet (5). Prosimo, da prijavi priložite še kratek sinopsis (na eni strani), ki se na kakršen koli način navezuje Grumov Dogodek v mestu Gogi ali ga problematizira.

3. DELAVNICA DRAMSKEGA PISANJA ZA ZAČETNIKE VSEH STOPENJ
Delavnico bo vodila mlada dramatičarka Kim Komljanec in bo potekala med 28. marcem in 2. aprilom 2010. Namenjena je posameznikom, ki se dramskega pisanja lotevajo prvič ali pa imajo že nekaj izkušenj. Spoznavali bomo osnovne elemente dramskega besedila (oseba, zgodba, čas in prostor, tema/ideja/pokrajina drame, zunanja in notranja struktura dramskega besedila pa še kaj). Z vsako od teh tem se bomo ukvarjali praktično (skozi samostojno in vodeno pisanje, vaje, pogovore in igro) ter jo začinili tudi z nekaj teorije. Skupaj si bomo ogledali nekaj predstav na festivalu TSD in se tudi iz njih kaj naučili.
Največje število udeležencev je deset (10). Prosimo, da prijavi priložite tri povedi (ne več ne manj!) o sebi in napišete, ali razumete angleško (kar pa seveda ni pogoj).

Nastopa: Ajda Rooss

Izdelava lutk in scene: Silvan Omerzu, Žiga Lebar, Boštjan Žgajnar
Oblikovanje in izdelava kostuma: Iztok Hrga
Oblikovanje luči: Igor Remeta

Produkcija: Umetniško društvo Konj
Izvedba: Gledališče Konj

Premiera: 22. januarja 2010, 18ih v Gledališču Glej

Predstavo sta omogočila: Ministrstvo za kulturo RS in Mestna občina Ljubljana (oddelek za kulturo)

Krokijevo gledališče bo tretja v vrsti predstav, s katerimi želi gledališče Konj ustvariti otrokom ljube in prepoznavne junake. Z njimi so se v nadaljevanjih srečevali že v reviji Cicido. To so zgodbe o prijateljstvu, o odnosih do stvari in do narave. Dotaknile naj bi se otroških src, hkrati pa bi otroci z junaki spoznavali okolje in stvari v njem ter prijateljstvo, sočutje, občutljivost in drugačnost.
Krokijevo gledališče je predstava o prebujajoči se pomladi, o prijateljih, ki ti vedno priskočijo na pomoč, o spominih, predmetih in ljubezni.

Če smo v prejšnji predstavi predstavljali predvsem zimski čas, težko pričakovani sneg in snežne radosti, je tokrat na vrsti pomlad. Pomladi se prebuja narava, zgodijo se prve zaljubljenosti, in to je tudi čas, ko temeljito prezračimo in počistimo domove.
Tokrat je na vrsti Krokijeva hišica. Zajec Tine, veverica Zdenka in merjasec Pavle pomagajo Krokiju pospraviti hišico. V temačni kleti se Kroki sreča s strahom, tam pa najde tudi star dedkov kovček in v njem marionetno gledališče, ki ga je dedek sam izrezljal. Spomni se svojega otroštva, kako sta mu dedek in babica ob zimskih večerih uprizarjala predstave. Kroki se odloči, da se bo prijateljem zahvalil za njihovo pomoč tako, da jih bo povabil na predstavo.

Trilogija o krokodilčku Krokiju in prijateljih gradi na preprostih, a premišljenih odrskih postavitvah, ki že najmlajše uvajajo v svet pripovednosti, animacije, likovnosti, skratka v svet gledališča. Nevsiljivo, vendar natančno peljemo otroka skozi animacijo predmetov in vse do vedno bolj zahtevnih lutk. Otroke ne le zabavamo, temveč jih poskušamo še kaj naučiti, predvsem pa jim vzbuditi občutek do stvari in se jih dotakniti.

Predstava bo odigrana na premičnem odru, na katerem bo igralka animatorka z lutkami in skrbno izdelanimi rekviziti in elementi iz narave pričarala svet okoli nas, in na majhnem marionetnem odrčku, s katerima nas bo s klasičnimi marionetami popeljala v domišljijski svet marionetnega gledališča.

Gledališče Konj je že na začetku svojega delovanja dodobra pretreslo slovensko lutkarsko sceno. Prve predstave so polne črnega humorja in grotesknih likov, vzetih iz bogate zakladnice lutkarske zgodovine. Obravnavajo vselej aktualne teme, ki se naslajajo ob najnižjih človeških strasteh in se iz njih brez kakršnega koli plehkega moraliziranja sproščeno norčujejo. Po letu 2000 vnese Omerzu v svoje avtorske projekte novo dimenzijo poetike. Predstave so zazrte onstran, v metafizične dimenzije. Lutke pa se iz groteskne karikiranosti prelevijo v asketsko izčiščene skulpture.
Gledališče je gostovalo na festivalih po Sloveniji in v tujini. Za predstave Napravite mi zanj krsto (1993), Don Juan (1995), Kralj Ubu (1998), Oltarček Dona Cristobala (2000), Kdo bo Jodlu nataknil zanko (2003) ter trilogijo Misterij življenja in smrti s predstavami Zbogom princ (2001), Peskar (2003) in Svetnik Krespel (2004), so prejele številna priznanja, in sicer 12 mednarodnih ter 10 nagrad v Sloveniji. Za trilogijo je bil Silvan Omerzu, vodja gledališča, leta 2005 nagrajen z nagrado Prešernovega sklada.

22. december 2009, Gledališče Glej