Glej,
Čakalnica

Galerija

O predstavi

Ta predstava je uspavanka za življenje in zadnji vdih v novo rojstvo. Je razrahljanje krča ob soočenju z minljivostjo in hkrati tiho srečanje z osebnim in kolektivnim spominom. V kamnih, ki stoletja nosijo sledove ljubezni, žalovanja, vztrajanja in časa, išče odmeve večnosti. Odpira prostor kontemplacije o izgubi, odpuščanju, poslavljanju in trenutku, ko konec postane začetek. Skozi poetske sledi preteklosti razpira vprašanje, kaj ostaja, ko nas več ni, in kakšne oblike skupnosti ustvarja spomin.

Kolofon

Avtor, režiser, scenograf, performer: Ivan Loboda
Dramaturginja: Helena Šukljan
Avtor glasbe: Denis Beganović
Svetovalka za gib: Sanja Nešković Peršin
Foto: Anja Papuga
Video: Borut Bučinel
Urednica gledališkega lista: Iva Štefanija Slosar
Oblikovanje gledališkega lista in plakata: Grupa Ee / Mina Fina, Ivian Kan Mujezinović, Eva Bevec
Vodja tehnike: Grega Mohorčič
Tehnična podpora: Brina Ivanetič, Samo Dernovšek
Kreativna in izvršna produkcija: Barbara Zonta
Odnosi z javnostmi: Tina Malenšek, Paulina Pia Rogač
Podpora: Ministrstvo za kulturo, Mestna občina Ljubljana
Produkcija: Gledališče Glej
Koprodukcija: Prostor za umetnost NÓT

Več o projektu

Avtorska predstava Čakalnica Ivana Lobode zaokroža večletni umetniško-raziskovalni proces, ki se je v Gledališču Glej postopno razraščal skozi različne formate srečevanja z minljivostjo, spominom in skupnostjo:

O umetniško-raziskovalnem projektu

Kamniti spalec je umetniško-raziskovalni projekt režiserja in performerja Ivana Lobode, ki se je sprva udejanjil kot prostorska instalacija, nato pa organsko prerasel v raziskavo za intimni performans. Izhodišče je istoimenska pesniška zbirka Kamniti spalec Maka Dizdarja, v kateri posebno mesto zasedajo stečki – srednjeveški kamniti nagrobniki, nastali med 12. in 15. stoletjem na območju Bosne. V njih so vklesani verzi tistih, ki “skozi svojo besedo v njem prisotni spijo”; gre za izjemne ljudske epitafe, v katerih se prepletajo eksistencialno spoznanje, staroselska mistika, uporniški naboj ter duh bogomilstva – gibanja, ki je s svojo egalitarno in anarhično naravnanostjo omogočilo večstoletno sožitje različnih veroizpovedi.

Projekt presega izvorno geografsko in zgodovinsko polje ter temo smrti in minljivosti odpira skozi večplastno perspektivo. Iz raziskovanja stečkov in bosanskega izročila se razširi k drugim kulturnim praksam žalovanja, slovesa, spomina in transformacije – od meditativnih ritualov in skupnostnih spominskih gest do sodobnih intimnih načinov soočanja z izgubo. V tem polju se prepletajo vprašanja zapuščine, trajanja, prekinitve in ponovnega rojstva.

Instalacija (izvor projekta)

Video instalacija, nastala v sodelovanju z AGRFT in Prostoro(m) za umetnost NOT, je bila prva manifestacija projekta. Osrednji element je masiven betonski nagrobnik, ki je obenem spomenik in projekcijsko platno za besedila, izluščena iz stečkov. Instalacija obiskovalca potopi v tihi, kontemplativni prostor, kjer vklesane besede ponovno oživijo kot glasovi tistih, ki so živeli, ljubili, izgubljali in razmišljali o smislu. Betonski monolit s projekcijo postane nosilec pripovedi o hrepenenju, žalovanju in iskanju smisla, obenem pa opomnik na našo minljivost in na neprecenljivo težo spomina.
Iz instalacije je projekt prerastel v performativno raziskavo, ki danes vključuje tudi razmislek o raznolikih kulturnih praksah slovesa, pokopa, žalovanja in obreda – od antičnih nagrobnih zapisov do sodobnih ritualov spomina. Tako Kamniti spalec odpira prostor skupnega razmisleka o tem, kako človek skozi čas in kulturo oblikuje odnos do smrti, izgube in prehoda ter kako ti odnosi krojijo našo predstavo o življenju in skupnosti.

Performans Kamniti spalec (25. oktorber 2026, Križevniška 2)

Kamniti spalec je intimni performans – uspavanka za življenje in zadnji vdih v novo rojstvo. Je razrahljanje krča ob soočenju z minljivostjo in hkrati tiho srečanje z osebnim in kolektivnim spominom. V kamnih, ki stoletja nosijo sledove ljubezni, žalovanja, vztrajanja in časa, performans išče odmeve večnosti. Odpira prostor kontemplacije o izgubi, odpuščanju, poslavljanju in trenutku, ko konec postane začetek. skozi poetske sledi preteklosti razpira vprašanje, kaj ostaja, ko nas več ni, in kakšne oblike skupnosti ustvarja spomin.

Okrogla miza Sledi minljivosti: zareze smrti v umetnosti (5. marec 2026, Gledališče Glej)

V Gledališču Glej drugo leto poteka umetniški proces Kamniti spalec Ivana Lobode, ki temelji na istoimenski pesniški zbirki Maka Dizdarja in raziskuje žalovanje, minevanje in soočanje s smrtjo ter odpira prostor za tanko linijo, kjer se konec preobrazi v začetek. V sklopu procesa organiziramo okroglo mizo s tremi strokovnjakinjami iz področja umetnosti, ki bodo v soočenju različnih praks in raziskav razprle temo smrti in gledališča, meje življenja in meje umetnosti. Poleg Ivana Lobode bosta z nami dr. Magdalena Germek, filozofinja, ki se posveča povezovanju umetnosti in humanistike ter dr. Petra Pogorevc, urednica in dramaturginja, avtorica lani izdane knjige Gledališče in žalovanje, ki je nastala na podlagi doktorske raziskave.​