performans / Slaven Tolj
O performansu
Slaven Tolj je po soočenju s hudimi zdravstvenimi težavami, ki so mu okrnile besedno sporazumevanje, otežile priklic imen ljudi in določenih pojmov, temu pa so se pridružile še motnje v artikulaciji govora, svojo osebno in kompleksno poetiko na neki način prenesel v podtalje. Najsi gre za ljudi v njegovih mislih, stvari, ki jih obuja z arheološkimi metodami, ali življenjske okoliščine in situacije – v njih bomo zaznali predvsem smrt, iztrošenost, propadanje, vse, kar je bilo pripeljano do dovršitve, v trajni asociativni povezavi z njegovim vsakdanom. Pokojniki, ne glede na to, ali so bili nekoč njegovi dobri prijatelji ali pa zgolj znanci, postanejo del običajnega repertoarja sporazumevanja.
Eden od njih je Pavo Urban, mlad fotograf, ki je umrl 6. decembra 1991 med snemanjem vojnega razdejanja Dubrovnika. Tam je ostal zleknjen na zglajenem tlaku, zatem, ko je s fotoaparatom, med beleženjem smrti mesta, posnel tudi lastno smrt. Slaven Tolj je ob tej priložnosti izbral dve njegovi fotografiji iz bogatega skupnega arhiva. Gre za fotografiji, s katerima je Urban dokumentiral Toljev performans iz leta 1988. Fotografiji nista bili izbrani na slepo. Kadar Tolj danes razstavlja svoja zgodnejša dela ali njihove segmente, jih ne obravnava retrospektivno, marveč asociativno. Izbrani so pazljivo, saj so neposredno povezani z določenimi situacijami, pojavi, zamislimi in predvidevanji, s katerimi je umetnik danes obseden ali pa jih živi. Avtor bo na svojstven način odložil minevanje časa in tako parafraziral verze pesnice Ingeborg Bachmann: Objemite čas in ga potisnite v ta danes. Toljev danes je kraj neprestanega soočanja s smrtjo. Čeprav se je v svojem delu nekdaj pogosto sprehajal po skrajnem robu življenja, zdaj smrti ne izziva več, pač pa z njo živi. Slaven Tolj bo tako ob izrisovanju melanholije izmikanja, izginjanja in smrti spregovoril o težkih in resnih univerzalnih temah prek strukturiranega mikrokozmosa lastnih telesnih omejitev in nenehnega intuitivnega vpogleda v dejansko naravo reči. (Povzeto po besedilu Helene Puhara)
O avtorju
Slaven Tolj je konceptualni in medijski umetnik, performer, kurator in kulturni delavec iz Dubrovnika na Hrvaškem. Njegova radikalna in minimalistična praksa, ki vključuje performanse, fotografije ter readymade situacije in objekte, pogosto obravnava specifična družbena dejstva in zgodovinske dogodke. V svojih začetkih v devetdesetih letih prejšnjega stoletja se je pri delu osredotočal na razmere v domači državi, tj. na razpad Jugoslavije in zlasti na obleganje rojstnega Dubrovnika. Nato je v post-totalitarnem kontekstu področje svojega raziskovanja razširil in se ukvarjal z vprašanji, povezanimi z globalizacijo in multikulturalizmom. Poleg svoje prakse se je Slaven Tolj vseskozi posvečal tudi kuratorski dejavnosti, začenši z ustanovitvijo Umetniške delavnice Lazareti v Dubrovniku (1988), danes enega najdejavnejših hrvaških umetniških centrov, ki se osredotoča na interakcijo med sodobno umetnostjo in družbenimi spremembami.