++++++++++++
S 1. oktobrom se bo marsikaj spremenilo. V mesto se vrnejo študenti_ke, kave več ne bomo naročali ledene, zdaj pa si res priznajmo, da so dnevi pošteno krajši. Letos pa 1. oktober prinaša še eno, mnogo, mnogo manj prijetno spremembo. Poslavlja se kultni javno dostopni portal SiGledal, novica o njegovem zaprtju nas žalosti že vse od junijske najave.
Skoraj dve desetletji je bil eno osrednjih digitalnih stičišč slovenskega gledališča, znotraj katerega je skozi najave, novice, kritike, enciklopedična gesla in bogato digitalno knjižnico organsko nastajal zemljevid slovenskega gledališča.
Z ukinitvijo SiGledal in z njim Portala Kritika Glej izgublja enega od zaveznikov, na katerega smo se zanesli - pravzaprav vsak dan. Ob izpolnjevanju razpisov so nam vselej dostopni podatki velikokrat olajšali delo (predvsem v primerih, ko se je brskanje po lastnem arhivu izkazalo za bolj zamudno, kot hiter klik klik po netu). Ko smo slavili dosežke ustvarjalcev_k in smo tu in tam skrivaj pokukali, v kateri predstavi so leta x-in-x sodelovali_e. Ko smo preprosto brskali_e po arhivu s podatki, starejšimi od kogarkoli v ekipi.
Na portalu je trenutno za Glej digitalno zabeleženih 339 predstav. Od Kasparja leta 1970 (rež. Iztok Tory), do lanskoletne premiere Razpletanje vrta III (Neja Tomšič). Za neodvisno gledališče, kjer se produkcijski pogoji nenehno spreminjajo, takšna kontinuiteta zapisa ni majhna stvar. Arhiv je bil tisti, ki je pogosto vedel več od nas samih.
++++++++++++
Ukinitev SiGledal-a razumemo širše od izgube ene spletne strani.
Kulturni prostor je poln pobud, ki vzniknejo zato, ker nekdo opazi, da nekaj manjka. Pogosto nastanejo iz navdušenja, nuje in vztrajnosti posameznikov_ic ali manjših (predvsem nevladnih) organizacij, dolgo preden postanejo samoumeven del kulturne infrastrukture. In gotovo je to eden njihovih uspehov. Da se bolj gverilski načini dela sčasoma preselijo v večje, stabilnejše in bolje financirane strukture, je gotovo eden izmed uspehov tovrstnih projektov.
Glej, ni slabo.
Pomeni, da je bila potreba prepoznana. Da se luknja krpa tudi sistemsko. A prav je, da se ob takšnih prehodih spomnimo, kje so se stvari začele. Kdaj, v kakšnih pogojih in infrastrukturi ter ljudi, ki so jih začeli. Da pomislimo na entuziazem, znanja, čas, vztrajnost, brez katerih marsikatera danes samoumevna stvar ne bi obstajala. Pa tudi da pomislimo na to, da se okoli takšnih pobud ne nabirajo le vsebine in podatki, temveč sodelovanja, poznanstva in prijateljske vezi. Glej, odnosi pač, iz katerih se oblikuje skupnost.
Prihajajo novi portali, novi arhivi in novi načini beleženja gledališča in veselimo se jih. Portal Oder že danes nadaljuje objavljanje kritik in povezovanje podatkov o slovenskih uprizoritvenih umetnostih in ne dvomimo, da bo delo opravljeno profesionalno.
++++++++++++
Ob slovesu SiGledala pa se želimo zahvaliti pionirjem_kam digitalnega beleženja slovenskega gledališča: Tamari Matevc, Gregorju Matevcu in Samu M. Strelcu ter vsem, ki ste portal skozi leta gradili_e, polnili_e in ohranjali_e.
Glej, kapo dol.
++++++++++++
Ob tej priložnosti zahvalo izrekamo tudi vsem, ki gledališče beležite naprej. Novinarjem_kam, kritikom_čarkam, urednikom_cam, fotografom_injam, snemalcem_kam, neodvisnim piscem_kam in ustvarjalcem_kam medijskih vsebin ter vsem, ki tudi zunaj ustaljenih medijskih struktur ustvarjate prostor za kulturo.