Glej,
Skupnost in odpornost

Od marca 2023 do marca 2024 bo kuratorska ekipa kulturne četrti Soteska in TAM-TAM Ulične galerije predstavila 12 vizualnih umetnic_kov in grafičnih oblikovalk_cev, ki skozi formo javnega plakata odpirajo sveže, provokativne in poglobljene razmisleke o skupnosti in odpornosti: kako (ponovno) tkati prožno, a hkrati trpežno civilno družbo, javne prostore, ulično življenje in mikroskupnosti. 

Simon Chang: Drag Queens (Kraljice preoblek)

fotografska serija /2021

1.12. - 15. 12.

»Vse v vesolju ima ritem. Vse pleše.«  – Maya Angelou

Foto serija »Kraljice preoblek« (“Drag queens”) je dolgoročni dokumentarni projekt o slovenski drag skupnosti, ki se je začel leta 2021. V tistem trenutku nihče ni vedel, kdaj se bo epidemija Covid-19 umirila, obenem pa so tedenski protesti  proti konzervativni vladi v Ljubljani trajali že več kot leto dni. Policisti v oklepih in solzivec na ulicah so v slovenski družbi ustvarili živce parajočo napetost – zdelo se je, da se nekaj dragocenega postopoma trga na kose in deli.

Prva predstava Dragoslavie se je 2. oktobra 2021 zgodila na skromnem odru na Metelkovi. Na odru so močno naličene kraljice navduševale z raznobarvnimi lasuljami; pod odrom pa je bilo občinstvo primorano nositi maske. V teh nenavadnih in negotovih časih sem kot fotograf, vedno radoveden glede zgodb drugih, globoko hrepenel po odkrivanju čustev in podobah stvari v njihovem izvirnem stanju.

Od nekdaj so me zanimale zgodbe slovenske drag skupnosti.

Začel sem preživljati čas s to izjemno skupino novih prijateljev in dokumentirati zakulisje, ki ga občinstvo osebno ne more doživeti. Prav ta izkušnja iz zakulisja je označila začetek moje poti spoznavanja teh kraljic. Zahvaljujem se za priložnost, da sem lahko priča tem sestram in njihovemu prefinjenemu “protestnemu gibanju”, v katerega globoko verjamejo. Ko postaja svet vse bolj razdeljen in plemenski, so slovenske drag kraljice toplo sprejele mojo radovednost in željo po spoznavanju njihovih zgodb. Veselim se, da bom lahko radovedne oči povabil, naj se posvetijo edinstveni zgodbi vsake osebe, vidijo onkraj bleščeče zunanje podobe kraljice in se (ponovno) spoznajo s to osupljivo skupino svobodnih duš.

Ne glede na to, kako turbulenten in mračen se zdi svet, v katerem živimo, na koncu vse pleše. – Simon Chang

BIO:

Simon Chang je bil rojen v Taipeiu na Tajvanu leta 1978. Kot dokumentarni fotograf živi in dela v Evropi od leta 2003, s poudarkom na zgodbah o ljudeh, katerih glas je redko slišan, skupnostih, ki jih obča družba ignorira, o duševnih motnjah v regijah nekdanjega konflikta, itd. Kmalu po tem, ko je diplomiral na oddelku za komukacijsko umetnost na univerzi Fu-Jen Catholic University in Taipei, se je preselil v Prago na Češko ter leta 2004 nadaljeval študij na praški FAMU (Film and Television Academy of the Performing Arts). Od leta 2010 živi v Ljubljani.

Simon je prejemnik številnih nagrad Slovenia Press Photo v kategoriji najboljša zgodba (ljudje/šport) v letih 2011, 2012 in 2015. Prejel pa je tudi nagrado Kaoshuing in dvakrat nagrado Golden Tripod, dve izmed najbolj prestižnih nagrad za sodobno umetnost in založništvo na Tajvanu (2011, 2018 in 2020). Njegova dela so bila razstavljena v muzejih in galerijah v Evropi in Aziji, med drugim v muzeju Reina Sofia v Madridu (Španija), National Centre for Contemporary Arts v Moskvi (Rusija), Cankarjevem domu v Ljubljani (Slovenija), Balassijevem inštitutu – Collegium Hungaricum Berlin (Nemčija), Trieste Contemporanea (Italija), Taipei Fine Arts Museum (Tajvan), National Art Museum Beijing (Kitajska), itd.

Primož Zorko: Najbolj najlepše

avtorska grafika / 2023

27.10. - 24. 11.

Format, ki bi lahko bil le idilična razglednica s plaže, avtor skozi vrsto preciznih in subtnilnih korakov odmika od pričakovanega. Nebo je prekrito z meglico in smogom. Če skupina v ospredju morda išče zabavo, za njo že prihajajo druge, na delo. S kanistri za vodo, vozovi, orodjem. Če komaj opazna gruča mladenk v ozadju leži, je večina na nogah. Vse je v gibanju. Nihče ni »na plaži«, nihče ni »na morju«. Prizor je iz vsakdana, zasidran v času. To misel Bučinel nadaljuje skozi izbor osvetlitve, kontrasta in barve. Z izjemo mladenke v ospredju, ki prostor mogoče nalahno pripenja na jug, so osebe, ki polnijo platno, komaj kaj več kakor zgolj silhuete. Fotograf ne raziskuje tega, kar jih ločuje, temveč kaj jih druži – nek prostor, nek čas, neka aktivnost, nek svet. A v izrazitem kontrastu do njih se pogledu ponuja prav vsako zrno peska na plaži, vsaka pena na valu, vsak odblesk na gladini.

Na prvi pogled je to prostor, ki je trd, konkreten in večen, medtem ko ga naseljujemo ljudje, ki smo mehki, gibljivi, minljivi. Toda obenem je to prostor obale, v nenehnem gibanju, pretakanju, odnašanju, v katerem skupnost stoji kot monolit, ustavljena v hip sprožilca. Medtem ko ti dve podobi lahno trepetata pred našim pogledom, odprt prostor plaže naseljujejo novi ljudje, nove aktivnosti in nove zgodbe. In s sabo prinašajo novo spoznanje. Javni prostor nastane takrat – ali šele takrat – ko ga naseli skupnost. In ta prostor je lahko karkoli, kjerkoli, kadarkoli.

BIO:

Borut Bučinel (1983) je samostojni ustvarjalec na področju kulture, koreograf, plesalec, fotograf, video ustvarjalec in oblikovalec svetlobe. Doslej je ustvaril več samostojnih celovečernih plesno-gledaliških predstav ter veliko krajših plesnih predstav. Njegovo gledališko in filmsko ustvarjanje vedno izhaja iz raziskovanja svetlobe, scenografije in prostora ter atmosfere, ki jo s seboj prinaša živa likovna kompozicija. Pri svojih projektih je tako tudi sam nastopal kot scenograf in oblikovalec svetlobe.

Virtualni svet spreminja načine, kako delujemo v fizičnem prostoru. Fotograf Tomi Rihtar se skozi performativno vlogo sprašuje, kako sta se z razmahom družbenih omrežij in virtualnega spremenila uporabnost in načini povezovanja znotraj javnih površin.

BIO:

Tomi Rihtar (26) je študent 2. letnika fotografije na fakulteti za aplikativne vede – VIST. Pred študijem je zaključil višjo šolo za Telekomunikacije, po kateri je leto dni posvetil delu v stroki. V času mednarodnih izmenjav prek Erazmus+ je odkril ljubezen do fotografije in videa, kar ga je vodilo do nadaljevanja študija v tej smeri.
Pomemben del Rihtarjeve vizualne govorice so fotomontaže, skozi katere raziskuje alternativni pogled na svet in vključuje fantazijske elemente. S tem želi spodbuditi gledalca, da vidi stvari drugače. Razstavljal je v mladinskih centrih v Ljubljani in Velenju ter sodeloval na Ljubljanskem Tabor Bazarju.

Jovana Đukić in Maša Pušnik: Kolektivka

interaktivna razstava z nalepkami / 2023

30. 6.–27. 7. 2023

Avtorici želita z delom na igriv način raziskati odnos med človekom in posledicami vsakodnevnih dejanj, ki kljub temu, da se včasih zdijo majhna in nepomembna, vplivajo na tok življenj vseh ter na občutek pripadnosti celoti. Tvorjenje skupnosti umetnici vidita kot sposobnost vsakega posameznika, da sočloveku v ključnem trenutku poda roko.

Z igrivimi plakati, ki omogočajo odvzemanje in dodajanje elementov, se sprašujeta, kako se lahko na preprost način poigramo z idejo, da je naše sodelovanje v tovrstnih trenutkih pomembno in da sooblikuje življenja ljudi, ki nas obkrožajo. »Če se danes pomudiš pri plakatih in elemente prestaviš drugam, bo jutri slika drugačna — ker so vanjo posegli tvoji someščani. Trije plakati so zato opomin, da majhni premiki in dejanja soustvarjajo skupnostno krajino vseh.«

Plakati v Ulični galeriji TAM-TAM so preoblikovani v interaktivne platforme komunikacije mimoidočih. Ob plakatih bodo na voljo nalepke, ki jih bodo mimoidoči lahko dodali na plakat, ter s tem postopoma tvorili novo kompozicijo. Ulična galerija se bo tako spremenila v platformo za igro in vizualno komunikacijo med mimoidočimi. Udeleženci te igre bodo v času razstave gradili svojo vizualno zgodbo in raziskovali skupnost, pri čemer je lahko tudi neodzivnost mimoidočih ali jemanje nalepk za uporabo na drugih lokacijah pričevanje o skupnosti, v kateri živimo. Intervencija dopušča, da se mimoidoči nanjo odzovejo avtentično.

BIO:

Maša Pušnik (1995) je grafična oblikovalka s Krasa. Svoje znanje je pridobivala na Naravoslovnotehniški fakulteti v Ljubljani in študijski izmenjavi na Akademiji za umetnost v Lizboni. Iz grafičnih in interaktivnih komunikacij je magistrirala leta 2021. Kot oblikovalka trenutno deluje na področju kulture in založništva. Projektno se najraje ukvarja z oblikovanjem knjig, publikacij, ustvarjanjem ilustracij, plakatov ter na splošno vsega, kar se na koncu natisne na papir.

Leta 2021 je bila za študijski projekt preoblikovanja knjige nagrajena s častno omembo na Graphis New Talent Annual 2021, istega leta je prejela tudi posebno omembo za oblikovanje plakata za 13. natečaj Plaktivat na temo solidarnosti, v letu 2022 nagrado Brumen za odlično slovensko oblikovanje v kategoriji publikacij, leta 2023 pa posebno omembo na 15. Plaktivatu na temo krvodajalstva za plakat, ki ga je oblikovala z Jovano Đukić. Njeno delo je bilo razstavljeno na skupinskih in samostojnih razstavah v Sloveniji, na Portugalskem, na Poljskem in v Črni Gori.

Več: Maša Pušnik (masapusnik.com)

Jovana Đukić (1995) je študentka grafičnega oblikovanja s Krasa. Leta 2018 je diplomirala iz grafičnih in interaktivnih komunikacij na Naravoslovnotehniški fakulteti v Ljubljani. Svoja znanja je v času dodiplomskega študija obogatila s študijskimi izmenjavami v Lizboni, na Akademiji za umetnost; v Novem Sadu, na fakulteti tehniški znanosti in na Pedagoški fakulteti v Ljubljani ter s polletno prakso v Amsterdamu, v animacijskem studiu in60seconds. Trenutno zaključuje študij na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, smer grafično oblikovanje. V času študija na ALUO se je izobraževala tudi na Univerzi v Zahodni Virginiji (ZDA) na Fakulteti ustvarjalnih umetnosti.

V zadnjih letih sta njeni najmočnejši področji 2D risana animacija in ilustracija. Njene animacije so bile predvajane na mednarodnih festivalih animiranega filma v Ljubljani – Animateka (2019, 2022), Šibeniku – Supertoon (2020), Bukarešti – Animest (2020) in zvezni državi Missouri – ICON11 The Illustration Conference (2022). Nazadnje je bila na festivalu Animateka tudi članica študentske žirije (2022). Sodelovala je na skupinskih razstavah v Sloveniji, Libanonu in ZDA. Nekaj njenih animacij pa je od leta 2020 del stalne razstave Interpretacijskega centra kraške vegetacije v Botaničnem vrtu Sežana. Avgusta 2020 je Jovana imela svojo prvo samostojno razstavo v Kosovelovem domu Sežana, svojo drugo pa jeseni 2022 v Domu na Krasu. Leta 2023 je za rešitev, ki jo je ustvarila skupaj z Mašo Pušnik prejela posebno omembo na 15. Plaktivatu na temo krvodajalstva.

Več: Jovana Đukić (jovanadukic.com)

Tina Gregorič: Mali kmet v Ljubljani

avtorske dokumentarne fotografije / 2023

2.–29. 6. 2023

Avtorica se skozi fotodokumentiranje življenja na kmetiji Novak v Savljah sprašuje o vlogi malega kmeta v Ljubljani.

Na fotografijah so prikazani posamezni elementi cikla dela in življenja na kmetiji, ki na površje prinašajo vprašanja o izginjanju kmetij na račun pozidave rodovitnih površin ter odnosu družbe do nakupovalnih središč, ki izpodrivajo tržnice in lokalno pridelano hrano.

Odprtje bomo v petek, 2. 6., ob 18. uri pospremili z druženjem in pogovorom z avtorico. Pogovor vodi Bor Pungerčič, kustos razstave.

Razstava je del programa Festivala odpornosti #soteskaopen 2023. Festival bo letos na območjih Gregorčičeve, Slovenske, Rimske, Vegove ulice in Soteske ob podpori Mestne občine Ljubljana potekal četrtič. Dogajanje bodo med 1. in 4. julijem spremljale gledališke predstave, sejmi na prostem, ulični koncerti, likovne razstave, teoretski pogovori in delavnice za vse starosti.

ZAPIS AVTORICE OB RAZSTAVI: 

"Moj projekt temelji na vlogi malega kmeta v Ljubljani, v tem primeru kmetije Novak v Savljah v Ljubljani. Raziskujem, kako bližina kmetije v Ljubljani pomembno vpliva na naše življenje v smislu višjega življenskega standarda, ki ga omogoča ekološko pridelana hrana, družbeni pomen skupnosti, ki ga omogočajo te kmetije, in vlogo skupnosti, ki jo ima tržnica pri Stari cerkvi, ki pa jo bodo pozidali, zgradili bodo nebotičnik. 

Družina iz Savelj pa se ne sooča z nesigurnostjo glede svoje prihodnosti samo na področju prodaje, tržnice, saj investitorji do njih prihajajo s ponudbami za odkup njiv, polj za 1€/m2 pod pretvezo, da bi tam gradili park, kot je Tivoli, v resnici pa bi tam stali stanovanjski bloki ipd. Zelo aktualen je problem pozidave rodovitnih predelov. Kmetija vse stvari prideluje ekološko, in to samo 10 min iz samega središča Ljubljane. Zanimivi so tudi načini, kako se mali kmet znajde, npr. da za čiščenje zelenjave uporablja mešalec za beton idr. 

Za prevzem te kmetije v polnem obsegu se je odločil 21-letni fant v tej družini, kar se sliši malce nenavadno in hkrati zanimivo, da se nekdo, ki je izkusil mestno življenje in navade oz. svet mladostnika v sodobnem času, a se je kljub temu odločil za tovrstno delo. Delo na kmetiji je veliko več kot samo fizično delo, saj zahteva veliko občutka za rastline, za živali itd. Obenem pa je delo družine na polju zmeraj predstavljalo del rutine, ki jih je medsebojno povezovala. Ne ukvarjam pa se samo s s prostorsko problematiko, temveč tudi z dejstvom, kako mi kot družba gledamo na privilegij bližine nakupovalnega središča in ne kmetije.

Skozi medij fotografije prikazujem posamezne elemente samega cikla dela in življenja na kmetiji. Surovo, z iskanjem svetlobe, senc, da bi dosegla želen učinek. Ob pogledu določenih fotografij (npr. traktor in v ozadju osvetljen stanovanjski blok) se opazi elemente ruralnosti in mesta. Delovne roke starejšega gospoda, ki od malih nog dela na kmetiji (simbol trdega dela) ipd.

Kmetija pomembno sooustvarja skupnost tako z bližino mestnemu centru kot s tržnico v Šiški. Rada bi ljudem dala vpogled v samo delo ter v njih vzbudila zavedanje, saj kot skupina kmetje niso slišani, saj kot sami pravijo nimajo časa za te stvari, ker morajo delati.

Elementu ”tihih” fotografij, ki vizualno sporočajo, dodajam še videoposnetek krajšega intervjuja z mladim fantom, ki vodi kmetijo in v intervjuju izpostavlja problematike, s katerimi se soočajo ter na kratko oriše sam potek dela, njihovo vizijo ipd. Tako bo sama serija podkrepljena še s konkretnimi dejstvi.

Ta tematika je res konkretna, pereča in aktualna, a ji v družbi ne posvečamo dovolj pozornosti. Upam, da bo zgodba dobila svoj epilog, da bodo kmetje slišani, da bo širša javnost spoznala vse prednosti, ki nam jih nudijo. Rada bi razširila kulturo obiska tržnice in kmetij. Upam, da ne bodo več izgubljali svojega prostora.

BIO: 

Teja Gregorič je študentka sodobne vizualne umetnosti na Akademiji za vizualne umetnosti v Ljubljani.

Metod Blejec: Valovanje skozi skupnostno in trajnostno

avtorske dokumentarne fotografije o projektu Valovanje / 2023

5. 5.–1. 6. 2023

Vsestranski ustvarjalec Metod Blejec je vse od postavljanja razstave Valovanje: Vizualni dnevnik vode v Galeriji Jakopič skozi objektiv vestno beležil njen razvoj. Vabimo vas, da se nam v petek, 5. maja 2023 ob 18.00 pridružite v Ulični galeriji TAM-TAM na Vegovi na odprtju razstave Valovanje skozi skupnostno in trajnostno. Izbrane fotografije raznovrstnih delovnih procesov nagovarjajo vsaka s svojo zgodbo, združene pa podajajo sporočilo o odpornosti proti pomanjkljivemu razmisleku in skrbi za okolje pri postavljanju razstav v muzejih in galerijah. Odprtju sledi pogovor o projektu Valovanje v Galeriji Jakopič.

Pri postavljanju razstave Valovanje: Vizualni dnevnik vode smo svoje valovne črte raztegnili naproti rokodelcem, umetnikom in drugim spretnim posameznikom in skupinam. Pomagali so nam pri tem, da smo se lotili izdelave recikliranega papirja, žigov in pečatov, s katerimi smo ročno opremljali vabila. Namesto tiskanja novih panojev in razstavnih grafik smo povabili slikarja, da je prepleskal galerijo z barvami iz skladišča in iz razstavnih panojev preteklih razstav ustvaril unikatne vodne krajine. Tudi naš oblikovalec je prestopal lastne meje in neustrašno brzel med bregovi estetskega in trajnostnega.

Že samo postavljanje razstave je postalo zanimiv laboratorij, nadgradnjo pa od odprtja razstave dalje predstavljajo številni dogodki. Odmevna je bila umetniško-plakatna akcija na oglasnih stebrih TAM-TAM, izvedena v sodelovanju s študenti in dijaki štirih umetniških šol, ki je segla tudi izven galerijskih prostorov in našo širšo skupnost Soseske Soteska napolnila z mladostno ustvarjalno energijo. Tokrat ponovno združujemo moči, da v Ulični galeriji TAM-TAM na Vegovi, katere kuratorstvo je v rokah društva Soteska, na razstavi Valovanje skozi skupnostno in trajnostno širši javnosti predstavimo naša prizadevanja.

Metod Blejec o razstavi: »Izbor avtorskih dokumentarnih fotografij, ki beležijo ustvarjalni proces projekta Valovanje od postavitve razstave do izvedenih akcij in dogodkov, predstavlja zametke formiranja ustvarjalne skupnosti posameznikov z različnimi interesi in znanji. V procesu nastajanja projekta sem posnel več sklopov fotografij, ki ponazarjajo, kako umetniki, oblikovalci, rokodelci, aktivisti in kustosi realizirajo najrazličnejše ideje, preizkušajo nove načine galerijske prezentacije skozi rabo raznovrstnih, že rabljenih materialov ter osvajajo nova znanja in načine produkcije. Centralna fotografija kot nosilec triptiha ponazarja v projekt vloženi napor, ki ni zanemarljiv. Ravno trud, angažma in močna volja sodelujočih so bili namreč osnova za nastanek platforme, ki je omogočila realizacijo bogatega nabora idej, procesov, prezentacij, akcij in dogodkov, vidnih na panojih levo in desno.«

BIO: 

Metod Blejec (r. 1979 v Ljubljani) je multidisciplinarni umetnik, oblikovalec, fotograf in pedagog. Njegova eksperimentalna in angažirana praksa, ki bazira na procesu, presega meje medijev, obsega, načinov pristopa in konceptov, tako v osebni praksi kot praksah v sodelovanju. Leta 2007 je zaključil magisterij na The Slade School of Fine Art, UCL, London, VB. Trenutno živi v Ljubljani in dela mednarodno.

metod.xyz

Agate Lielpētere: Kdo bo hranil mačko, medtem ko naju ni?

triptih / 71x100cm vsak / olje na kartonu / skenirano v visoki ločljivosti / 2023

24. 3.–28. 4. 2023

Ljudje smo, čeprav nekateri radi trdijo nasprotno, čredne živali. Za duševno stabilnost smo – vsaj do neke mere – odvisni od družbenih interakcij. Vendar je v kriznem stanju na kocki veliko več kot naša psihična vzdržljivost. Zanašamo se na znanje, preskrbljenost in izkušnje drug drugega.

Naslov dela je metafora naše skupne odgovornosti, da skrbimo drug za drugega in za svoje okolje. Metafora poudarja pomen skupnosti in vpliv, ki ga ima skupnost na naše možnosti preživetja. Kot družba se moramo naučiti sodelovati, deliti svoje vire, da bi pomnožili ugodne rezultate. Alternativa je mračna: brez nekoga, ki bo hranil našo mačko, medtem ko nas ni, bo prišla lakota in mačka bo izstradala.

Skrb za druge služi kot nekakšna iskrena, protikapitalistična oblika valute skupnosti, opomnik, da naša medsebojna povezanost ni le stvar družbene kohezije, ampak tudi stvar preživetja.

BIO:

Agate Lielpētere (r. 1995) je latvijska vizualna umetnica, ki trenutno živi v Ljubljani. Diplomirala je iz umetnosti s specializacijo iz grafike na Likovni akademiji v Latviji, trenutno pa opravlja magistrski študij sodobnih vizualnih praks na Akademiji za vizualne umetnosti – AVA v Ljubljani.

Lielpēterejina umetniška dela so bila predstavljena na različnih samostojnih in skupinskih razstavah, tako lokalno kot v tujini. Za njeno prakso je značilna večplastna in globoko ironična narava, osredotočenost na družbena vprašanja in iskanje identitete. S svojim delom skuša raziskovati kompleksnost naših življenj na način, ki spodbuja razmišljanje in je obenem privlačen.

Umetnica pravi: “Moj slab smisel za humor imamo v družini, tako da krivite njih.” Ta lahkoten pristop k resnim temam, ki jih raziskuje, dodaja dodatno globino njenemu delu in vabi gledalce, da razmislijo in se ukvarjajo s temi vprašanji na bolj dostopen način.

www.agatelielpetere.com

Soteska vabi vse ustvarjalce, ki želijo skozi formo javnega plakata odpreti sveže, provokativne in poglobljene razmisleke o tem, kako (ponovno) tkati prožno, a hkrati trpežno civilno družbo, javne prostore, ulično življenje in mikroskupnosti.

O KONCEPTU SKUPNOST IN ODPORNOST

Predlagani kuratorski koncept Ulične galerije TAM-TAM za leto 2023 prepleta dve rdeči niti, na katerih temelji tudi osrednja misel kulturne četrti in festivala Soteska – skupnost in odpornost.

SSKJ »resilience / odpornost« vzpostavlja kot »vzdržljivost, prožnost in trdoživost«. Označuje »način soočenja in prilagoditev posameznika ali sistema na negativne preizkušnje ali stres, zlasti bolezen, grožnje, naravne nesreče, izgubo varnosti, položaja, pri čemer se lahko posameznik ali sistem po koncu preizkušnje celo okrepi«. »Resilience« se pojavlja v več mednarodnih dokumentih, zlasti v povezavi z napovedanim načrtom okrevanja po covidu-19.

Jeff Schlegelmilch, poddirektor Državnega centra za pripravljenost na nesreče ZDA pa na to temo pove sledeče: »Raziskave preteklih nesreč kažejo, da so najpomembnejši faktor preživetja družbena povezanost in medsoseska pomoč. Pogovorite se s sosedom, organizirajte zabavo na ulici, spoznajte ljudi, s katerimi boste morda morali preživeti ujmo.«

O ULIČNI GALERIJI TAM-TAM

Ulična galerija TAM-TAM na Vegovi ulici je ena izmed galerij TAM-TAM Inštituta, ki mladim obetavnim umetnikom nudijo prostor za predstavitev najširšemu krogu občinstva, mimoidočim pa nenadejan umetniški utrinek, ki bogati javni prostor. Doslej so na ogled postavili dela več kot 200 umetnikov, ulične galerije pa so odličen primer, kako z izdelano vizijo plakatnim panojem na nepričakovani lokaciji vdihniti novo življenje ter v proces povezati ustvarjalce najrazličnejših umetniških praks.

O RAZPISU

Namen razpisa je izbor rešitve ali rešitev, ki bo_do vključena_e v razstavni program Ulične galerije TAM-TAM v sezoni 2023/24, pod kuratorstvom kulturne četrti Soteska.

Zaradi narave Ulične galerije – plakatna razstava pod sponzorstvom in v izvedbi TAM-TAM Inštituta – avtorje pozivamo, da se pri pripravljanju predlogov omejijo na dela, ki so izvedljiva v tiskanem mediju in so prilagojena formatu Ulične galerije: 3 plakati dimenzije 136x199cm – ležeče.

Vse prejete predloge bo obravnavala strokovna žirija v sestavi:

Tomato Košir
Primož Zorko
Tomaž Drozg
Bor Pungerčič

Ustvarjalci_ke bodo izbrani izključno na podlagi kakovosti poslanega dela. Prejete biografije in ostale podatke bo žirija pregledala, a ne bodo vplivale na izbor. Poglavitni kriteriji ocenjevanja bodo:

• relevantnost in poglobljenost razmisleka o temah (skupnost in odpornost),
• kakovost vizualne govorice dela,
• tehnična izvedljivost.

Žirija lahko izbere eno ali več rešitev, odvisno od kakovosti in ustreznosti prejetih del. Žirija si obenem pridržuje pravico, da ne izbere nobenega dela.

Potek razpisa

• rok za oddajo del: 10. 10. 2023
• objava rezultatov: 20. 10. 2023

Vaša prijava naj vsebuje:

• vizualni prikaz predlaganega dela (3 plakati dim. 136×199 cm – ležeče, JPG ali PDF)
• kratko biografijo prijavitelja_ice,
• status umetnika_ce oz. umetniške skupine (študent_ka, samozaposlen_a …),
• informacijo, ali je bilo delo že javno objavljeno.

Nudimo:

• mesec dni trajajočo razstavo v sklopu Ulične galerije TAM-TAM na Vegovi ulici,
• simbolični honorar in kritje stroškov produkcije plakatov,
• organizacijo promocijskega spremljevalnega dogodka in promocijo razstave.

Vse zainteresirane vabimo k prijavi svojih novih ali že obstoječih del, ki še niso bila objavljena in so lahko direktno ali posredno povezana s tematiko skupnosti in odpornosti. Razstavljena dela bodo na ogled mesec dni med novembrom 2023 in februarjem 2024 v sklopu Ulične galerije TAM-TAM na Vegovi ulici v Ljubljani in pospremljena s promocijskim dogodkom ob otvoritvi razstave.

Prijave sprejemamo do vključno 10. oktobra 2023 na e-mail poziv@glej.si.

Vse informacije so na voljo tudi na spletni strani www.glej.si in www.tam-tam.si.

Projekt Skupnost in odpornost _ Ulična galerija TAM-TAM - Soteska 2023 nastaja pod okriljem Kulturne četrti
Soteska v organizaciji TAM-TAM Inštituta in Gledališča Glej.

Skupnost in odpornost: Poročilo dela komisije

20. januarja 2023 je društvo Soteska na povabilo TAM-TAM Inštituta objavilo odprti poziv za izbor umetniških del za razstavo v sklopu TAM-TAM Ulične galerije za obdobje ob marca 2023 do marca 2024. Poziv je bil objavljen na spletnih straneh TAM-TAMa in Gledališča Glej in odprt do vključno 10. februarja 2023.

V predpisanem roku je na elektronski naslov poziv@glej.si prispelo 14 prijav. Štiri od teh prijav po presoji komisije niso vsebovale dovolj informacij o predlogu, da bi jih bilo mogoče enakovredno ocenjevati, zato si bili avtorice_ji povabljene_i, da prijavo dopolnijo. Vse_i so se na povabilo odzvali_e in prejeti predlogi so bili predani v pregled in obravnavo komisiji.

Komisijo za izbor del so sestavljali:
Bor Pungerčič - kurator Ulične galerije 2023,
Tomaž Drozg - predstavnik organizatorja – TAM-TAM Inštitut,
Inga Remeta - predstavnica društva Soteska,
Primož Zorko - strokovni član komisije.

Primarna merila na osnovi katerih je žirija ocenjevala zbrane predloge so bila prvenstveno:
- skladnost z vsebinsko temo razpisa - »skupnost in odpornost«,
- skladnost s formatom Ulične galerije - umetniški mestni plakat,
- kakovost predlaganega koncepta,
- kakovost vizualnega nagovora in likovnega izraza.

Poleg naštetega je komisija posvetila veliko pozornosti tudi vprašanjem:
- ali (oz. v kolikšni meri) posamezno predlagano delo ponuja razmislek o vlogi in razumevanju skupnosti in odpornosti,
- ali odpira zanimiva in relevantna vprašanja o izbrani tematiki,
- ali izziva oz. preizprašuje ustaljeno formo mestnega plakata.

Poleg zastavljenim vprašanjem je tudi preverjala racionalnost izvedbe predloga znotraj predvidenih tehnoloških, časovnih in finančnih okvirjev Ulične galerije.

V prvem krogu pregleda se je komisija osredotočila na pregled ustreznosti formata prejetih del in na podlagi tega kriterija izločila dve deli. V drugem krogu ocenjevanja je bila splošna ugotovitev komisije, da večini del manjka zadostna vsebinska navezava na razpisano temo – skupnost in odpornost. Na osnovi tega kriterija je izločila polovico – 6 od preostalih 12 predlogov. V tretjem krogu so bila nato izbrana 3 dela, ki po mnenju komisije nosijo največji vsebinski in likovni potencial, ter se odločila, da avtorice_je povabi k nadaljnjemu sodelovanju in razvoju končnih rešitev, ki bodo predstavljene javnosti v sklopu razstavnega programa Ulične galerije v obdobju 2023/24.

Avtorice_ji izbranih del so:

Jovana Đukič in Maša Pušnik - naslov dela: »Kolektivka«
Teja Gregorič - naslov dela: »Mali kmet«
Tomi Rihtar - naslov dela: /

Izbranim avtorjem iskreno čestitamo in se veselimo nadaljnjega sodelovanja!

Vsem udeležencem se tudi toplo zahvaljujemo za sodelovanje in vloženi trud, čas in energijo,
organizacijska ekipa Ulične galerije in kulturne četrti Soteska

Poziv za prijavo umetniških del za razstavo v sklopu Ulične galerije TAM-TAM

V prihodnjih 12 mesecih bo kuratorska ekipa Ulične galerije predstavila 12 mladih vizualnih umetnic_kov in grafičnih oblikovalk_cev, ki skozi formo javnega plakata odpirajo sveže, provokativne in poglobljene razmisleke o tem, kako (ponovno) tkati prožno, a hkrati trpežno civilno družbo, javne prostore, ulično življenje in mikroskupnosti.

V ta namen odpiramo poziv z naslovom Skupnost in odpornost, s katerim vse zainteresirane vabimo k prijavi svojih novih ali že obstoječih del, ki še niso bila objavljena in so lahko direktno ali posredno povezana s tematiko skupnosti in odpornosti. Razstavljena dela bodo na ogled mesec dni med marcem 2023 in februarjem 2024 v sklopu Ulične galerije TAM-TAM na Vegovi ulici v Ljubljani in pospremljena s promocijskim dogodkom ob otvoritvi razstave.

Nudimo:

• mesec dni trajajočo razstavo v sklopu Ulične galerije TAM-TAM na Vegovi ulici,

• simbolični honorar in kritje stroškov produkcije plakatov,

• organizacijo promocijskega spremljevalnega dogodka in promocijo razstave.

Vaša prijava naj vsebuje:

• kratko biografijo prijavitelja_ice,

• status umetnika_ce oz. umetniške skupine (študent_ka, samozaposlen_a …),

• kratek povzetek prijavljenega dela,

• informacijo, ali je bilo delo že javno objavljeno.

Prijave sprejemamo najkasneje do vključno 10. februarja 2023 na e-mail poziv@glej.si.

 O KONCEPTU SKUPNOST IN ODPORNOST

Predlagani kuratorski koncept Ulične galerije TAM-TAM za leto 2023 prepleta dve rdeči niti, na katerih temelji tudi osrednja misel kulturne četrti in festivala Soteska – skupnost in odpornost.

SSKJ »resilience / odpornost« vzpostavlja kot »vzdržljivost, prožnost in trdoživost«. Označuje »način soočenja in prilagoditev posameznika ali sistema na negativne preizkušnje ali stres, zlasti bolezen, grožnje, naravne nesreče, izgubo varnosti, položaja, pri čemer se lahko posameznik ali sistem po koncu preizkušnje celo okrepi«. »Resilience« se pojavlja v več mednarodnih dokumentih, zlasti v povezavi z napovedanim načrtom okrevanja po covidu-19.

Jeff Schlegelmilch, poddirektor Državnega centra za pripravljenost na nesreče ZDA, pa na to temo pove sledeče: »Raziskave preteklih nesreč kažejo, da so najpomembnejši faktor preživetja družbena povezanost in medsoseska pomoč. Pogovorite se s sosedom, organizirajte zabavo na ulici, spoznajte ljudi, s katerimi boste morda morali preživeti ujmo.«

Ustvarjalci_ke bodo izbrani na podlagi javnega poziva in neposrednega izbora kuratorske ekipe pod vodstvom Bora Pungerčiča. Rezultati izbora bodo objavljeni konec februarja 2023.

O ULIČNI GALERIJI TAM-TAM

Ulična galerija TAM-TAM na Vegovi ulici je ena izmed galerij Inštituta TAM-TAM, ki mladim obetavnim umetnikom nudijo prostor za predstavitev najširšemu krogu občinstva, mimoidočim pa nenadejan umetniški utrinek, ki bogati javni prostor. Doslej so na ogled postavili dela več kot 200 umetnikov, ulične galerije pa so odličen primer, kako z izdelano vizijo plakatnim panojem na nepričakovani lokaciji vdihniti novo življenje ter v proces povezati ustvarjalce najrazličnejših umetniških praks.

O ULIČNI GALERIJI TAM-TAM

Ulična galerija TAM-TAM na Vegovi ulici je ena izmed galerij TAM-TAM Inštituta, ki mladim obetavnim umetnikom nudijo prostor za predstavitev najširšemu krogu občinstva, mimoidočim pa nenadejan umetniški utrinek, ki bogati javni prostor.

Projekt Skupnost in odpornost _ Ulična galerija TAM-TAM - Soteska 2023 nastaja pod okriljem Kulturne četrti Soteska v organizaciji TAM-TAM Inštituta in Gledališča Glej.