Glej,
Razpletanje vrta III

Pripovedovalski sprehod po Rafutskem parku, posvečen zgodbam dreves.

O performansu

V Rafutskem parku raste več kot 1100 dreves. Park velja za enega prvih eksotičnih vrtov na območju današnje Slovenije. Najpogosteje ga povezujemo z arhitektom Antonom Laščakom in njegovo vilo, vendar je zgodba parka starejša, njegovo življenje pa je bilo bogato tudi po njegovem odhodu. Do nedavnega je bil Rafutski park, kot marsikatero zaprto in zagrajeno zemljišče, prepreden s skrivnostmi in govoricami. A v resnici park nikoli ni bil osamljen. Ljudje so ga obiskovali in zanj skrbeli. Priče tega so njegova drevesa. Vsako izmed njih nosi simboliko, povezano z miti, pravljicami in osebnimi zgodbami. V eksotičnih in botaničnih vrtovih običajno izvemo, od kod drevo izvira – toda kaj pomeni?
Razpletanje vrta III je zasnovano kot voden sprehod po Rafutskem parku, kjer bomo prisluhnili zgodbam dreves. Zgodbe bodo pripovedovali: Ana Duša, Silvia Viviani, Katja Šulc, Maja Čehovin Korsika, Ana Čavić, Katarina Nahtigal in Rok Kušlan, spremljala pa jih bo vokalna skupina Ardeo.

Kolofon

Zasnova in ideja: Neja Tomšič
Pripovedovalci zgodb: Neja Tomšič, Ana Duša, Ana Čavić, Maja Čehovin Korsika, Katja Šulc, Katarina Nahtigal, Rok Kušlan in Silvia Viviani
Vokalistke: Vokalna skupina Ardeo (Klara Kobal, Kristina Pregelj, Veronika Pregelj, Anja Siher, Mateja Mikluš, Maja Dobnik, Karin Luin)
Skladatelj: Gašper Torkar
Dramaturgija: Tery Žeželj
Produkcijska podpora: Barbara Poček, Marko Čeh
Produkcija: Gledališče Glej in Evropska prestolnica kulture 2025 Nova Gorica
Projekt je del uradnega programa Evropske prestolnice kulture 2025 Nova Gorica – Gorica, organiziran v sodelovanju z Slovenskim narodnim gledališčem Nova Gorica in KB1909.

O avtorici

Neja Tomšič je vizualna umetnica, pripovedovalka zgodb, performerka in ustvarjalka ritualov, ki deluje na presečišču risbe, objekta in zvoka. Zanima jo počasno delo, dolgoročni procesi in refleksija dominantnih zgodovinskih narativov. Z raziskovanjem posebnosti ustvarja situacije, v katerih se oblikujejo novi pogledi na sedanjost.

Je avtorica umetniško-raziskovalnega projekta Opijske ladje, ki ga je uprizorila več kot 120-krat v 16 državah. Za istoimensko knjigo je prejela dve nagradi za najboljšo umetniško knjigo v Sloveniji (P74 in Slovenski knjižni sejem, 2019). Leta 2022 je ustvarila gledališki esej Krog, ki sta ga koproducirala Bunker in Kulturni center Cluj v okviru mednarodnega sodelovanja Stronger Peripheries. Je tudi članica umetniškega kolektiva Nonument Group, ki kartira, raziskuje in intervenira v »nonumente« – javne prostore, spomenike in arhitekturo, ki so zaradi političnih in družbenih sprememb izgubili ali spremenili pomen. Skupina je za svoje delo prejela Plečnikovo medaljo in bo leta 2026 predstavljala Slovenijo na Beneškem bienalu.

Neja je soustanoviteljica MoTA – Muzeja tranzitorne umetnosti, kjer je med letoma 2007 in 2020 delovala kot producentka in koordinatorica mednarodnih projektov, med letoma 2017 in 2021 pa je bila umetniška direktorica festivala SONICA. Živi in dela v Ljubljani