Dorian Šilec Petek / avtorski opus, prvi del
Premiera
Galerija
O predstavi
Susan Sontag v svojem delu Bolezen kot metafora raziskuje družbene odnose in kolektivna mnenja do določenih ”epidemij”, ki zaznamujejo epoho, v kateri so se dogodila, in spreminjajo bolezen v nekaj mitskega in večjega od nas. Jetika, AIDS in rak so prerasli iz bolezni v zgodbe, katerih vsebina je vedno tudi družbena obsodba. Obsodba načina življenja, obsodba ekonomskega mesta v družbi, obsodba asociacije s tistim, kar je družbi neprimerno in nezaželeno. V njenem raziskovanju se odpirajo vrata v raziskavo zgodovine diagnoz duševnih težav, natančneje zgodovino histerije in nevrastenije, ali še pred tem melanholije ali danes depresije in kronične utrujenosti. Kaj lahko zgodovina teh poskusov diagnoz pove o družbenih odnosih in družbenih strahovih?
Kaj nas lahko pisava, večinoma v obliki dnevniških zapisov umetnic in teoretičark nauči o našem občutenju sveta? Zbornik zapisov, samo-diagnoz, želj izpovedati doživetja, ki nimajo imen, je neizmerljivo obsežen. Kronajo ga besedila Virginie Woolf, Elizabeth Browning, Alice James, Emily Dickinson, Susan Sontag, Alice Hattrick in mnoga druga.
V uprizoritvenih umetnostih, kot v umetnosti nasploh, je izredno zanimiva tema, kako oblikovati zgodbe in kako peljati narativne strukture, ki so razpete med deljenjem osebne izkušnje in odpiranjem dialoga o duševnem zdravju in duševnih obolenjih.
Vprašanje, ki si ga ustvarjalci zastavljamo, je, kako postavljati mejo med strokovnim in osebno izpovednim oziroma med konkretnim in poetičnim izrazom, ko govorimo o duševnih procesih. Kaj pomeni govoriti o depresiji v odnosu do tega, kaj pomeni govoriti o melanholiji? Govoriti o preživeti diagnozi nevrastenije ali raje zasledovati, kaj vse pomeni življenje z diagnozo kronične utrujenosti? Kako govoriti o razliki, ki jo neka zgodovinska diagnoza, kot je melanholija, vzpostavi do depresije, kjer govor kaže na dinamike moči, ki pogojujejo, kako gledamo na bolezni? Ta razlika oziroma dinamika med pojmi v sebi nosi zgodovino družbenih odnosov in sprememb, zgodovino patriarhata in zgodovino kapitalizma.
V želji razširiti spekter razumevanja zgodovine duševnih bolezni in načinov govora o njih se kot del procesa projekta Katalog odnosa organizira pogovor ustvarjalcev projekta s širšo strokovno javnostjo, ki sestoji iz teoretikov in praktikov uprizoritvenih umetnosti ter strokovnjakov iz področja sociologije, psihologije in filozofije.
Kolofon
Režija: Dorian Šilec Petek
razprodano