partitura za Milana Kundero / gledališko – plesna uprizoritev / koprodukcija: Anton Podbevšek Teater in Gledališče Glej

Premiera

20. marec 2024 / ob 20h / Anton Podbevšek Teater
Vstopnice

Na sporedu

21. marec 2024 / ob 20h / Anton Podbevšek Teater
Vstopnice
22. marec 2024 / ob 20h / Anton Podbevšek Teater
Vstopnice
27. marec 2024 / ob 20h / Anton Podbevšek Teater
Vstopnice
28. marec 2024 / ob 20h / Anton Podbevšek Teater
Vstopnice
29. marec 2024 / ob 20h / Anton Podbevšek Teater
Vstopnice
fotka2.jpg

O predstavi

KUNDERA KOT NAVDIH, UPRIZORITEV KOT POČASTITEV NJEGOVIH DEL

Kot nakazuje naslov, naša uprizoritev ni mišljena kot uprizarjanje Kunderovih del, temveč počastitev in zahvala njegovemu literarnemu opusu, iz katerega črpamo navdih. Gre torej predvsem za osebni odnos do njegovih del in je nekakšna zahvala za njegova dela, ki so zaznamovala določeno obdobje mojega življenja.

Z izborom besedil iz več romanov bomo skušali zaobjeti vodilne tematike, značilne za Kunderovo prozo, ki se pojavljajo in nadgrajujejo skozi vsa njegova dela: to so vprašanja človeške eksistence in znotraj tega vprašanja dvojnosti (lahkost/teža, počasnost/hitrost, nesmrtnost/minljivost, pozaba/spomin), nevednosti, nepomembnosti ...

Vzporedno pa uprizoritev odpira vprašanja osebne izkušnje samosti, osamljenosti in izgubljenosti v današnjem času, ki jih bomo tekom ustvarjalnega procesa raziskovali skupaj s soustvarjalci.

Izbrana besedila iz Kunderovih romanov so kot notni zapis za našo partituro, v kateri nastopajoči v vlogi nekakšnega orkestra kot osrednjega tkiva uprizoritve s plesom, besedo in petjem zarisujejo motive in izpisujejo variacije na témo.

Kaj lahko vznikne v presečišču neverbalnega/plesnega izraza in ujetih misli romanopisca, ki z besedami Jaroslava Skrušnýja »tenko prisluškuje in zvesto zapisuje najsubtilnejše variacije posamičnih življenjskih partitur, ki jih ne izpisuje nuja zgodovinskih zakonitosti, temveč jim nedoumljiva pota zarisujejo ptice naključja.« (Skrušný v spremni besedi, Neznosna lahkost bivanja)

OPAZOVANJE ČLOVEŠKEGA (SO)BIVANJA SKOZI LITERATURO IN PLES

V Umetnosti romana je Kundera zapisal, »da pravzaprav že vse življenje piše en sam roman, variacije na nekaj temeljnih bivanjskih tem, ključnih situacij ali celo besed.« (Jaroslav Skrušný v spremni besedi, Nesmrtnost)

Podobno bi zase lahko rekla, da že ves čas delam isto predstavo, skozi katero me vodijo nekakšne variacije na témo človeškega (so)bivanja, le da se moj fokus in odziv spreminjata in prilagajata trenutnemu občutenju; tako me vsako novo obdobje ali izkušnje spodbujajo k novim premislekom - bodisi za osvetlitev iste téme z različnih zornih kotov bodisi razvijanje določenega motiva oziroma nadaljevanje misli, v vsakem obdobju v ospredje pronica nek drug poudarek znotraj sorodnih tematik neulovljivega človeškega so(bivanja). S plesom kot osrednjim izraznim sredstvom mojih uprizoritvenih del, ki ne želi biti narativen, na ravni intuitivnega, doživljajskega skušam ujeti drobce teh občutij ...

Kje se lahko abstraktno sreča z besedo, v katero Kundera tako subtilno lovi neulovljivost človeškega bivanja z vso svojo kontradiktornostjo in tragikomičnostjo? Kaj mi prinaša ponovno branje Kundere? Kako me nagovarja danes?

Ob njegovi smrti in obenem dvajset let po prvem srečanju z njegovimi deli me ponovno branje Kundere znova in podobno nagovarja. Še vedno ostajamo samo ljudje, ki se znova in znova ujamemo v podobna, vsakdanja, banalna, ekstistenčna vprašanja …; ki se kljub temu da se poslušamo, redko tudi slišimo in s tem stežka sprejmemo drugega in njegovo spoznavno resničnost. Kljub vsemu vedenju, spoznanjem in zgodovinskim dogodkom ponavljamo enake vzorce, stkane iz nestrpnosti in polarnosti ... Zdi se, da se naše vedênje, sposobnost komunikacije in neke vrste potrebna zrelost za spoštljivo ter razumevajoče sobivanje dosti počasneje razvijajo kot svet okoli nas.

»Človek je ena sama samota. S samimi samotami obdana samota.« (Kundera, Slavje nepomembnosti)

 Maša Kagao Knez

Kolofon

KONCEPT, REŽIJA, KOREOGRAFIJA:
Maša Kagao Knez

DRAMATURGIJA IN IZBOR BESEDIL:
Borut Veselko, Joseph Nzobandora- Jose
Odlomki besedil iz romanov Milana Kundere; Prevajalec: Jaroslav Skrušny

GLASBA:
Avtor glasbe: Kristijan Korat
Pevske korepeticije: Irena Yebuah Tiran

VIZUALNO- SCENSKA PODOBA (LUČ, SCENA):
Kjara Wurst, Danilo Pečar

KOSTUMOGRAFIJA:
Jelena Proković, Dominika Zver

SOUSTVARJALCI/ NASTOPAJOČI:
Borut Veselko, Anja Mödernedorfer, Tanita Rose, Miha Furlan, Jan Marolt, Leticia Slapnik Yebuah

KOPRODUKCIJA:
Anton Podbevšek Teater in Gledališče Glej

logotipAPT.jpg
Glej White.png